Banner Academy 543

Foto: Benjamin Savšek osebni arhiv

V športni akademiji Proelium stremimo k temu, da vsak dan spodbujamo naše mlade športnike, da postanejo boljši in dosegajo še boljše rezultate.

Zato smo v drugem delu letnika športne akademije v goste znova povabili vrhunskega športnika, ki je odgovoril na vprašanja naših športnikov in jim  namenil kar nekaj spodbudnih besed. Tokrat smo gostili zlatega olimpijskega kanuista Benjamina Savška. 

Govoril je o sponzorjih, treningih, svojih začetkih v športu, predvsem pa o tem, kako pomembno je imeti ob sebi nekoga, ki ti ob vsem tem pomaga.

Prava podpora, ki jo športnik potrebuje

Zlati olimpijec Benjamin Savšek nam je zaupal, da se je v času njegove profesionalne kariere na različnih področjih prevečkrat boril sam. Zdi se mi, da sem velikokrat imel občutek, da sem sam in da morem za vse skrbeti sam. To mi je pobiralo ogromno energije in se večkrat nisem mogel posvetiti samo treningu in tekmam, ampak sem moral po drugi strani skrbeti, da sem se medijsko bolj pojavljal, da preko družbenih omrežji bolj izstopam ... Nisem imel te ekipe, ki bi mi pomagala na teh področjih.” Savšek dodaja, da kot športnik potrebuješ ob sebi podporo ostalih, da se lahko popolnoma fokusiraš samo na svoj šport. “Vem, da bi tudi jaz potreboval podporo, kot jo dajete vi, da bi lahko bil bolje prisoten na družbenih omrežjih, da bi imel več reklame, ki jo sponzorji zahtevajo. Konec koncev uspeh pride s trdim delom, pravo podporo in treba je vztrajati. Na koncu si zaradi športna bolj močan v življenju, saj dobiš disciplino in samozavest. Lahko rečem, da je vaša akademija in agencija tista prava podpora, ki jo športniki potrebujejo, da lažje pride do največjih uspehov.”

Gonilna sila je zagotovo vztrajnost

Benjamin Savšek daje veliko pozornosti tudi tehnikam dihanja in vizualizacije. Vsega tega so ga naučili tekom njegove kariere, ko je spoznal kako pomembno področje je to. “Vizualizacija je močno orodje, ki ga uporabljam redno. Pred vsakim nastopom si poskušam vizualizirat progo. Včasih to počnem tudi z odprtimi očmi, tako da grem ob progi in si jo ogledujem, hkrati pa v mislih vizualiziram kako bom prevozil to kombinacijo. Vizualizacijo je potrebno trenirati približno trikrat tedensko, da ohraniš to kondicijo.” Prav tako se je skozi leta naučil kako se soočati s tremo. “Trema je še danes prisotna pri tekmovanjih. Z leti sem se to tremo naučil spraviti sebi v prid. Vrsta treningov, ki jih imam za sabo, so me tako utrdili, da sem bolj borbeno nastrojen pred tekmami in mi ta trema samo še pozitivno vpliva zraven. Z dihanjem to poskušam tudi umiriti pred štartom, to visoko tremo znižati z dihanjem in samosugestijami. Če pa se počutim preveč sproščenega, pa poskušam s kakšnimi šprinti dvigniti nivo aktivacije. Moraš najti ravno pravo mero treme. Teh vaj me je naučil moj psiholog in mi je to izredno pomagalo, vaje pa uporabljam še danes pred vsakim nastopom.” In kaj mu daje največjo motivacijo? Največ motivacije mi je dajala ta želja po uspehu, cilje sem imel vedno postavljene. Na koncu so me trud, trdo delo in treningi pripeljali do uresničitve mojih ciljev. Vedno sem bil motiviran s to željo po uspehu. Željan sem bil olimpijske medalje in delal sem samo za njo. Svoje življenje sem podredil športu, na koncu pa se mi je to izplačalo. Po porazih se je treba vedno nekaj naučit in odit močnejši. Porazov je bilo veliko v moji karieri in vsakič ko sem bil nezadovoljen s svojim nastopom, sem poskusil to na naslednji tekmi tudi izboljšati.”

Narava in lep šport sta ga pritegnila

Slovenski kanuist je v svoji mladosti odraščal blizu kajakaškega kluba in ravno to ga je pritegnilo v začetku treniranja. Govoril je tudi o vključevanju ostalih športov v svoj urnik treningov, saj mu to pomaga pri vzdržljivosti v vodi. “Ko sem bil mlajši, sem treninge opravljal v popoldanskem času po šoli, po navadi so trajali okrog dve uri. Zdaj, ko sem starejši pa naredim trening dopoldne na divji vodi, popoldne pa treniram s kolesom ali pa tečem. Poskušam vključiti tudi druge športe v svoj program. Športnik mora imet svoj urnik urejen skozi cel dan. Ko sem še hodil v šolo, je bila to prioriteta. Odraščal sem ob reki Savi in sem imel blizu kajakaški klub. Večkrat sem šel gledat treninge od starejših tekmovalcev. Ta lep šport me je pritegnil, ker se je odvijal na prostem. To mi je bilo bolj pri srcu kot pa dvoranski športi. Vedno sem komaj čakal, da grem na trening, saj so bili treningi s prijatelji dokaj zabavni. Pri 15 letih sem se bolj resno usmeril v ta šport, ker sem se uvrstil v mladinsko reprezentanco. Takrat sem začel opravljati priprave po svetu. Nekako me je to potegnilo v šport in zato vztrajam še danes.” Konec koncev se mu je vztrajnost izplačala z vsemi medaljami, nazadnje letos z zlato olimpijsko medaljo v Tokiu. Splačalo se je vztrajati. Res je, da mi je šele na tretjih olimpijskih igrah uspelo, prej dvakrat se mi je zalomilo. Zdi se mi, da sem te izkušnje dobro prenesel naprej in da sem vztrajal do sem in da sem res ponosno gledal slovensko zastavo, ki se je dvignila najvišje na drogu in zraven poslušal našo himno.”

B.K.

Foto: Benjamin Savšek osebni arhiv

V športni akademiji Proelium stremimo k temu, da vsak dan spodbujamo naše mlade športnike, da postanejo boljši in dosegajo še boljše rezultate.

Zato smo v drugem delu letnika športne akademije v goste znova povabili vrhunskega športnika, ki je odgovoril na vprašanja naših športnikov in jim  namenil kar nekaj spodbudnih besed. Tokrat smo gostili zlatega olimpijskega kanuista Benjamina Savška. 

Govoril je o sponzorjih, treningih, svojih začetkih v športu, predvsem pa o tem, kako pomembno je imeti ob sebi nekoga, ki ti ob vsem tem pomaga.

Prava podpora, ki jo športnik potrebuje

Zlati olimpijec Benjamin Savšek nam je zaupal, da se je v času njegove profesionalne kariere na različnih področjih prevečkrat boril sam. Zdi se mi, da sem velikokrat imel občutek, da sem sam in da morem za vse skrbeti sam. To mi je pobiralo ogromno energije in se večkrat nisem mogel posvetiti samo treningu in tekmam, ampak sem moral po drugi strani skrbeti, da sem se medijsko bolj pojavljal, da preko družbenih omrežji bolj izstopam ... Nisem imel te ekipe, ki bi mi pomagala na teh področjih.” Savšek dodaja, da kot športnik potrebuješ ob sebi podporo ostalih, da se lahko popolnoma fokusiraš samo na svoj šport. “Vem, da bi tudi jaz potreboval podporo, kot jo dajete vi, da bi lahko bil bolje prisoten na družbenih omrežjih, da bi imel več reklame, ki jo sponzorji zahtevajo. Konec koncev uspeh pride s trdim delom, pravo podporo in treba je vztrajati. Na koncu si zaradi športna bolj močan v življenju, saj dobiš disciplino in samozavest. Lahko rečem, da je vaša akademija in agencija tista prava podpora, ki jo športniki potrebujejo, da lažje pride do največjih uspehov.”

Gonilna sila je zagotovo vztrajnost

Benjamin Savšek daje veliko pozornosti tudi tehnikam dihanja in vizualizacije. Vsega tega so ga naučili tekom njegove kariere, ko je spoznal kako pomembno področje je to. “Vizualizacija je močno orodje, ki ga uporabljam redno. Pred vsakim nastopom si poskušam vizualizirat progo. Včasih to počnem tudi z odprtimi očmi, tako da grem ob progi in si jo ogledujem, hkrati pa v mislih vizualiziram kako bom prevozil to kombinacijo. Vizualizacijo je potrebno trenirati približno trikrat tedensko, da ohraniš to kondicijo.” Prav tako se je skozi leta naučil kako se soočati s tremo. “Trema je še danes prisotna pri tekmovanjih. Z leti sem se to tremo naučil spraviti sebi v prid. Vrsta treningov, ki jih imam za sabo, so me tako utrdili, da sem bolj borbeno nastrojen pred tekmami in mi ta trema samo še pozitivno vpliva zraven. Z dihanjem to poskušam tudi umiriti pred štartom, to visoko tremo znižati z dihanjem in samosugestijami. Če pa se počutim preveč sproščenega, pa poskušam s kakšnimi šprinti dvigniti nivo aktivacije. Moraš najti ravno pravo mero treme. Teh vaj me je naučil moj psiholog in mi je to izredno pomagalo, vaje pa uporabljam še danes pred vsakim nastopom.” In kaj mu daje največjo motivacijo? Največ motivacije mi je dajala ta želja po uspehu, cilje sem imel vedno postavljene. Na koncu so me trud, trdo delo in treningi pripeljali do uresničitve mojih ciljev. Vedno sem bil motiviran s to željo po uspehu. Željan sem bil olimpijske medalje in delal sem samo za njo. Svoje življenje sem podredil športu, na koncu pa se mi je to izplačalo. Po porazih se je treba vedno nekaj naučit in odit močnejši. Porazov je bilo veliko v moji karieri in vsakič ko sem bil nezadovoljen s svojim nastopom, sem poskusil to na naslednji tekmi tudi izboljšati.”

Narava in lep šport sta ga pritegnila

Slovenski kanuist je v svoji mladosti odraščal blizu kajakaškega kluba in ravno to ga je pritegnilo v začetku treniranja. Govoril je tudi o vključevanju ostalih športov v svoj urnik treningov, saj mu to pomaga pri vzdržljivosti v vodi. “Ko sem bil mlajši, sem treninge opravljal v popoldanskem času po šoli, po navadi so trajali okrog dve uri. Zdaj, ko sem starejši pa naredim trening dopoldne na divji vodi, popoldne pa treniram s kolesom ali pa tečem. Poskušam vključiti tudi druge športe v svoj program. Športnik mora imet svoj urnik urejen skozi cel dan. Ko sem še hodil v šolo, je bila to prioriteta. Odraščal sem ob reki Savi in sem imel blizu kajakaški klub. Večkrat sem šel gledat treninge od starejših tekmovalcev. Ta lep šport me je pritegnil, ker se je odvijal na prostem. To mi je bilo bolj pri srcu kot pa dvoranski športi. Vedno sem komaj čakal, da grem na trening, saj so bili treningi s prijatelji dokaj zabavni. Pri 15 letih sem se bolj resno usmeril v ta šport, ker sem se uvrstil v mladinsko reprezentanco. Takrat sem začel opravljati priprave po svetu. Nekako me je to potegnilo v šport in zato vztrajam še danes.” Konec koncev se mu je vztrajnost izplačala z vsemi medaljami, nazadnje letos z zlato olimpijsko medaljo v Tokiu. Splačalo se je vztrajati. Res je, da mi je šele na tretjih olimpijskih igrah uspelo, prej dvakrat se mi je zalomilo. Zdi se mi, da sem te izkušnje dobro prenesel naprej in da sem vztrajal do sem in da sem res ponosno gledal slovensko zastavo, ki se je dvignila najvišje na drogu in zraven poslušal našo himno.”

B.K.