Čas je, da pred pričetkom Športne akademije Proelium nekaj besed spregovorimo še z vodjo akademije – Robertom Stojkovićem. Športnik po duši in po srcu, ki se že celo življenje ukvarja s športom. Svoje prve košarkarske korake je naredil v rojstnem mestu Beogradu. Pot ga je nato pri njegovih 18 letih pripeljala v Slovenijo. Čeprav si je želel, ni našel poti do profesionalne košarke. Tako se je odločil, da si v šoli pridobi znanje o športu. Robert sedaj deluje kot profesionalni košarkarski trener tako v ženski kot v moški košarki. Ob tem pa je svoje mesto našel tudi na trenerski klopi pri mlajših reprezentancah. V Športni agenciji Proelium ni bilo dileme komu zaupati vlogo vodje akademije.

Robi, pozdravljen. S 1.5.2020 prvič svoja vrata odpira spletna športna akademija. Se je veseliš? 

»Izredno se veselim pričetka Športne akademije Proelium. Že sama misel, da imamo priložnost stati ob strani ter pomagati vsem sprejetim mladim perspektivnim športnikom pri njihovem športnem in kognitivnem razvoju, mi zares veliko pomeni. Sem mnenja, da bo to en zelo pomemben korak na njihovi razvojni poti.«

Kakšna točno bo tvoja vloga v akademiji kot vodja? 

»Moja naloga bo predvsem skrb za neovirano povezovanje in komunikacijo med sprejetimi “akademiki” ter strokovnjaki, ki bodo predavali preko spleta. Dodatna vloga bo tudi stati ob strani vsem, ki bodo potrebovali pomoč v povezavi z njihovim športom oziroma akademijo. Skrbel bom, da bodo zadeve potekale brezskrbno in da bodo športniki imeli jasna in utemeljena navodila glede akademije. Tako bodo lahko pridobili čim več znanja.«  

Zakaj misliš, da je akademija potrebna za mlade? 

»Bi lahko pripravil zelo obsežen odgovor (smeh). Če skušam odgovoriti čim bolj na kratko. Sem mnenja, da mladi velikokrat pridejo do določene točke v svojem razvoju, zlasti med 15-20 letom starosti, kjer so zelo pomembne malenkosti. Majhni delčki mozaikov, ki so nujno potrebni za nadaljno izdelavo umetnine. Gre za določena znanja na posameznih področjih, vseh šestih temeljih, ki jih bodo športniki zagotovo prej ali slej potrebovali ter se bodo z njimi srečevali na svoji športni poti. Vse več športnikov se zaveda, da potrebujejo pomoč številnih strokovnjakov, da bi dosegli vrhunske rezultate. Roko na srce vemo, da ta pot ni lahka in ni enostavna. Sam vidim v akademiji največjo prednost tudi v tem, da je skupina sestavljena iz enako mislečih perspektivnih športnikov, ki imajo visoke želje, cilje, ambicije. V tujini imajo perspektivni, vrhunski športniki konstantne pogovore, medsebojno si pomagajo in se nadgrajujejo. To si mi želimo tudi pri naši akademiji. Želimo si ustvariti skupino športnikov z visokimi cilji ter ustvariti zdravo, primerno sredino, v kateri si lahko ti športniki medsebojno pomagajo ter skupaj z našimi strokovnjaki uspešno razvijajo svoje potenciale.« 

Kot mlad si bil na dobri poti, da boš v življenju postal profesionalni košarkar. Na koncu ti ni uspelo priti do vrhunskega nivoja. Se ti zdi, da bi ti bilo lažje, če bi imel podporo strokovnjakov, kot jo bodo imeli mladi športniki v akademiji? 

»Sam sem veljal za perspektivnega košarkarja. Sem zelo hitro, morda prehitro, prenehal z aktivnim profesionalnim igranjem košarke. Naredil sem tudi nekaj napačnih odločitev. Verjel sem napačnim ljudem. Nisem imel ljudi okrog sebe, ki bi mi pomagali. Hitro sem ostal brez očeta, ki je bil v družini edini športnik. On je bil uspešen plavalec v “Yugi”. Mama pa ni bila nikoli športnica. Odgovor se navezuje zato na prejšnjega. Manjkalo je vsega. Bi lahko bilo kaj drugače? Sam pravim, da je bilo točno tako, kot je moralo biti. Življenjske okoliščine so me pripeljale k temu, da sem postal boljši človek. Veliko stvari znam bolj ceniti. Zdaj sem jaz tista oseba, ki je meni manjkala v mojih mlajših letih. Mentor, športni motivator, trener, ki mu ni vseeno ne za šport in ne za športnike. Sam nisem zadovoljen le s tem, da so športniki uspešni samo v športu. Vztrajam, da so tudi dobri ljudje. Zame je biti športnik velik privilegij. V akademiji smo ljudje enakega mišljenja, enake mentalitete. Skozi komunikacijo z različnimi profesionalnimi športniki (aktivnimi, neaktivnimi) pa sem se dodatno prepričal, da bi veliko športnikov potrebovalo takšno akademijo že pred leti.Veliko se nam jih javlja in pozdravlja naše delo. Verjamem, da bi se pri marsikaterem športniku lahko pisale drugačne zgodbe.« 

Deluješ tako v ženski kot moški košarki. Tudi na reprezentančnem nivoju. Na katerem področju po tvojem mnenju današnji športniki potrebujejo največ podpore? 

»Iz svojih izkušenj lahko povem, da so enaki izzivi pri vseh športnikih ne glede na športno panogo. Pomanjkanje je vidno pri vseh šestih temeljih. Pri nekaterih več, pri drugih malenkost manj. Reprezentance imajo posebne pogoje in strokovnjake, ki so seveda primerni za delo z športniki. Po klubih se pri vseh športnih panogah odvija toliko, koliko jim omogočajo finance. Verjamem, da se vsi trudijo po svojih najboljših močeh. Sam sem mnenja, da bi vsak športnik moral poskrbeti, da ima dovolj znanja, ki je vezano za njegovo športno panogo in njegov razvoj. Na ta način omogoča samemu sebi lažji proces sprejemanja pomembnih informacij, ki mu lahko koristijo pri njegovem razvoju. Znanje je zmeraj dobrodošlo. Tega bo v akademiji več kot dovolj s strani priznanih športnih strokovnjakov. Od vsakega športnika posebej pa bo odvisno, koliko bo odnesel znanja skozi 8-mesečno obdobje.« 

Kako se pripravljate na akademijo? Kaj vse je še potrebno postoriti do začetka? 

»Veliko je dela. Predvsem priprave ustreznih vsebin. Usklajevanja s strokovnjaki, logistični potek predajanja znanja. Kmalu začenjamo tudi s testnimi postopki. Vsega se lotevamo natančno, zanesljivo, odgovorno. V tem času smo največ časa namenili spoznavanju in sprejemanju športnikov in njihovih staršev. Do sedaj smo prejeli veliko vprašalnikov, ki so za nas pomemben korak preden sploh s kom navežemo stik. V zadnjem mesecu smo imeli že kar nekaj video klicev. Več kot smo iskreno pričakovali. Akademija je že skoraj polna. Do začetka še bomo sicer zagotovo prejeli kakšnega športnika. Želimo vključiti vse, ki si vpisa resnično želijo. Z nekaterimi športniki in starši smo skupaj ugotovili, da je za njih še prehitro ali da si enostavno tega ne želijo dovolj.«

V prejšnjem pogovoru je direktor povedal, da sam ni pričakoval tako dobrega odziva. Kaj pa ti? 

»Sam sem verjel, da bodo športniki in njihovi starši dokaj hitro prepoznali pomembnost in težo te priložnosti, ki jo omogočamo s spletno Športno akademijo Proelium. Glede na to, da sem tudi sam v športu, poznam finančne vložke športnikov, ki delajo individualno z vsemi strokovnjaki. Brez njih pač ne gre doseči vrhunskih rezultatov. Gre za veliko večje stroške, kot si marsikdo misli. V imenu celotne ekipe se bi na tem mestu zahvalil našim strokovnjakom, da so pokazali tudi sami veliko željo po medsebojnemu sodelovanju in predvsem željo, da mladim, perspektivnim športnikom omogočijo razširitev znanja na vseh pomembnih temeljih, ki so pomembni za njihovo nadaljnjo športno pot.«

Kakšna bo prednost športnikov, ki bodo prišli v akademijo pred vsemi ostalimi? 

»Prednosti je kar nekaj. Med tistimi, ki so v mojih očeh zelo pomembne, sodi dejstvo, da bodo v skupini športniki z enako miselnostjo, željo, motivacijo. Ko si obkrožen z ljudmi enakih ambicij, je razvoj veliko boljši kar se samega športa tiče. Tudi življenjski razvoj je za moje pojme boljši. Možnost komunikacije z vrhunskimi športniki, ki lahko izmenjajo svoje izkušnje z mladimi športniki ter jim lahko podajo veliko nasvetov glede na njihove profesionalne kariere, je tudi ena od prednosti. Navsezadnje pa dejstvo, da športniki, ki so pripravljeni narediti tudi kaj več kot pa samo trenirati takrat, ko morajo trenirati. Je pa potrebno biti tudi zelo potrpežljiv in vztrajen. Vse pa je odvisno od vsakega posameznika. Koliko sebe preda športu in koliko vsak individualno pokaže željo po tem, da doseže maksimum svojih potencialov.« 

V zadnjih dneh se vam veliko javljajo tudi nekdanji vrhunski športniki, ki pozdravljajo idejo o športni akademiji. Pravijo, da jim je žal, da ni bilo kaj takšnega že v času njihovih karier. Vam je toplo pri srcu, ko slišite kaj takšnega? 

»Iskreno so se mi ob poslušanju nekdanjih vrhunskih športnikov pri marsikateremu kar zarosile oči. Ko izveš skozi kaj vse so morali iti skozi, da bi dosegli najvišji nivo … In tudi dejstvo, da niso imeli veliko podpore, je zame nesprejemljivo. Večina od njih je bila samih v težkih trenutkih. Hvaležen sem jim, da delijo te zgodbe z nami. Meni šport pomeni res veliko. Zame ni le igra, ampak del vsakdanjega življenja. Sam sem zmeraj verjel, da lahko vsak da svoj delež k izboljšanju situacije v športu pri mladih. Dejstvo, da je vsak vrhunski športnik prepoznal pomembnost tega projekta in da nas podpirajo, me samo še dodatno motivira in mi daje povratno informacijo, da smo na pravi poti. Veliko dela nas še čaka. Veliko je še možnosti za napredek.«

PRIJAVE na čakalno vrsto še zmeraj potekajo s klikom TUKAJ.