Banner Academy 543

Foto: Lena Trantura osebni arhiv (zapiski iz predavanj)

V športni akademiji Proelium smo stopili v drugo polovico našega druženja v prvem letniku. Na četrtkovem javljanju smo gostili tudi bivšo olimpijko in zdaj strokovnjakinjo za vizualizacijo ter dihalne tehnike, Brigito Langerholc. Govorila je predvsem o svojih začetkih, težkih poteh in o športnih podvigih. Predavanje je bilo rekordno, saj smo se prvič družili skoraj dve uri. Vprašanj ni manjkalo, so pa pri nekaterih naših športnikih nastali kar precej dolgi zapiski. Nekaj kratkih izsekov iz našega druženja in nekaj odgovorov na vprašanja športnikov pa v spodnjem prispevku.

Težko otroštvo

Ob začetku javljanja je Brigita povedala kar nekaj besed o njenem otroštvu in začetkih. “Jaz sem začela kot bolan otrok. Imela sem eno zelo težko poporodno izkušnjo. Bila sem okužena z bakterijo in posledica tega je bila, da sem preživela večino časa v bolnišnicah. Prejemala sem ogromne količine tablet in zdravil in jaz pravim temu, da so me zdravniki pokvarili (smeh). V osnovni šoli sem razvila zelo hudo obliko astme. Najprej so bile samo alergije, nato še zelo močni napadi. Spomnim se, da sem morala it enkrat ali dvakrat na injekcijo, kar je bilo meni zelo strašno. Pri 15 letih sem nato začutila, da moram to nekako rešiti. V Škofjo Loko ali kot ji jaz pravim – vas je prišla joga, z njo pa tudi dihalne tehnike. Za tisti čas je bila to revolucija. Od 15 leta naprej vadim te tehnike in moje zdravje je šlo na bolje neopisljivo.”

Mentalne tehnike

Brigita je že od srednje šole naprej spoznavala mentalne tehnike in si s tem pomagala na svoji športni poti. “Športnik to definitivno potrebuje, ker je dandanes šport po eni strani zelo gladiatorski, po drugi strani pa moraš biti res 100 % najboljši v določenih obdobjih. Mentalne tehnike ti 15-20 % dodajo, ko si še mlajši športnik, kasneje pa se ta procent zmanjša. Zelo sem vesela, da k meni prihajajo tudi 12-letniki, to so najmlajši kar imam. Definitivno to rabiš kot eno pripravo na življenje. Proti stresu, saj vsi doživljamo določen stres. Kako ga doživljamo pa je stvar vsakega posameznika. Eni so čisto razsuti, drugi pa so naravno v redu. Nekateri pa res potrebujejo tehnike, da uravnovesijo vse.”

Prvi športni koraki in tehnike vizualizacije

Do tretjega razreda je imela Brigita športno vzgojo z otroci s posebnimi potrebami, kar ji je bilo zelo strašno, saj je čutila da ne spada tja. “V petem razredu so, še sama ne vem kako, učitelji športne vzgoje v meni prepoznali nek talent in so me vpisali na odbojko, rokomet in atletiko. Takrat sem bila res izjemno srečna, da lahko končno normalno športam. Še vseeno sem imela astmo, zato sem na tekme hodila malo manj, trenirala pa sem zelo rada. Astma me je ovirala v najstniških letih. 8. razred ter prvi letnik sta bila najhujša. Astma je tudi psihosomatskega izvora, zato moramo pogledati tudi kakšno je okolje človeka. Pri meni sta se recimo starša kregala vsak dan. Vedno je bilo neko čudno trenje. Nato smo ugotovili, da če bi jaz imela urejeno prehrano, bi se mi stanje izboljšalo. Vse tablete, ki sem jih jemala, mi niso bile v pomoč.” Sedaj bivša olimpijka uči tudi vizualizacijske tehnike, za katere meni, da so ene izmed najbolj pomembnih. “K meni hodijo ljudje najprej štirikrat, če pa potem potrebujejo še, pa lahko pridejo brez problema. V teh štirih srečanjih se najprej naučimo sproščanja, potem pa se naučimo osnove vizualizacije. Po navadi hodijo k meni ljudje srednjih let, včasih kakšen študent, zdaj pa so pri meni tudi različni trenerji.”

Zaključne besede
Po skoraj dvournem pogovoru v akademiji, je strokovnjakinja za vizualizacijo še dodala par besed o njenih vodilih do uspeha. “Moje vodilo je bilo vedno: dva koraka naprej in en nazaj, kar se mogoče sliši zelo čudno. Kar vidim v trenutnem svetu športa je, da bi vsi radi šli tri korake naprej in nobenega nazaj. To je zelo tanka linija, lahko se poškoduješ, je preveč stresa. Pri našem trenerju smo mi bili eni redkih, da smo šli po tem načinu. Sploh zaradi mojih zdravstvenih problemov je bilo to vodilo pomembno. Kakor hočeš pretiravati, ti telo reče ne. Postopnost in potrpežljivost sta najbolj pomembni. Vedno je treba imeti cilj in nato si razdeliš pot po etapah. To je 90 % uspešnosti.”

B.K.

Foto: Lena Trantura osebni arhiv (zapiski iz predavanj)

V športni akademiji Proelium smo stopili v drugo polovico našega druženja v prvem letniku. Na četrtkovem javljanju smo gostili tudi bivšo olimpijko in zdaj strokovnjakinjo za vizualizacijo ter dihalne tehnike, Brigito Langerholc. Govorila je predvsem o svojih začetkih, težkih poteh in o športnih podvigih. Predavanje je bilo rekordno, saj smo se prvič družili skoraj dve uri. Vprašanj ni manjkalo, so pa pri nekaterih naših športnikih nastali kar precej dolgi zapiski. Nekaj kratkih izsekov iz našega druženja in nekaj odgovorov na vprašanja športnikov pa v spodnjem prispevku.

Težko otroštvo

Ob začetku javljanja je Brigita povedala kar nekaj besed o njenem otroštvu in začetkih. “Jaz sem začela kot bolan otrok. Imela sem eno zelo težko poporodno izkušnjo. Bila sem okužena z bakterijo in posledica tega je bila, da sem preživela večino časa v bolnišnicah. Prejemala sem ogromne količine tablet in zdravil in jaz pravim temu, da so me zdravniki pokvarili (smeh). V osnovni šoli sem razvila zelo hudo obliko astme. Najprej so bile samo alergije, nato še zelo močni napadi. Spomnim se, da sem morala it enkrat ali dvakrat na injekcijo, kar je bilo meni zelo strašno. Pri 15 letih sem nato začutila, da moram to nekako rešiti. V Škofjo Loko ali kot ji jaz pravim – vas je prišla joga, z njo pa tudi dihalne tehnike. Za tisti čas je bila to revolucija. Od 15 leta naprej vadim te tehnike in moje zdravje je šlo na bolje neopisljivo.”

Mentalne tehnike

Brigita je že od srednje šole naprej spoznavala mentalne tehnike in si s tem pomagala na svoji športni poti. “Športnik to definitivno potrebuje, ker je dandanes šport po eni strani zelo gladiatorski, po drugi strani pa moraš biti res 100 % najboljši v določenih obdobjih. Mentalne tehnike ti 15-20 % dodajo, ko si še mlajši športnik, kasneje pa se ta procent zmanjša. Zelo sem vesela, da k meni prihajajo tudi 12-letniki, to so najmlajši kar imam. Definitivno to rabiš kot eno pripravo na življenje. Proti stresu, saj vsi doživljamo določen stres. Kako ga doživljamo pa je stvar vsakega posameznika. Eni so čisto razsuti, drugi pa so naravno v redu. Nekateri pa res potrebujejo tehnike, da uravnovesijo vse.”

Prvi športni koraki in tehnike vizualizacije

Do tretjega razreda je imela Brigita športno vzgojo z otroci s posebnimi potrebami, kar ji je bilo zelo strašno, saj je čutila da ne spada tja. “V petem razredu so, še sama ne vem kako, učitelji športne vzgoje v meni prepoznali nek talent in so me vpisali na odbojko, rokomet in atletiko. Takrat sem bila res izjemno srečna, da lahko končno normalno športam. Še vseeno sem imela astmo, zato sem na tekme hodila malo manj, trenirala pa sem zelo rada. Astma me je ovirala v najstniških letih. 8. razred ter prvi letnik sta bila najhujša. Astma je tudi psihosomatskega izvora, zato moramo pogledati tudi kakšno je okolje človeka. Pri meni sta se recimo starša kregala vsak dan. Vedno je bilo neko čudno trenje. Nato smo ugotovili, da če bi jaz imela urejeno prehrano, bi se mi stanje izboljšalo. Vse tablete, ki sem jih jemala, mi niso bile v pomoč.” Sedaj bivša olimpijka uči tudi vizualizacijske tehnike, za katere meni, da so ene izmed najbolj pomembnih. “K meni hodijo ljudje najprej štirikrat, če pa potem potrebujejo še, pa lahko pridejo brez problema. V teh štirih srečanjih se najprej naučimo sproščanja, potem pa se naučimo osnove vizualizacije. Po navadi hodijo k meni ljudje srednjih let, včasih kakšen študent, zdaj pa so pri meni tudi različni trenerji.”

Zaključne besede
Po skoraj dvournem pogovoru v akademiji, je strokovnjakinja za vizualizacijo še dodala par besed o njenih vodilih do uspeha. “Moje vodilo je bilo vedno: dva koraka naprej in en nazaj, kar se mogoče sliši zelo čudno. Kar vidim v trenutnem svetu športa je, da bi vsi radi šli tri korake naprej in nobenega nazaj. To je zelo tanka linija, lahko se poškoduješ, je preveč stresa. Pri našem trenerju smo mi bili eni redkih, da smo šli po tem načinu. Sploh zaradi mojih zdravstvenih problemov je bilo to vodilo pomembno. Kakor hočeš pretiravati, ti telo reče ne. Postopnost in potrpežljivost sta najbolj pomembni. Vedno je treba imeti cilj in nato si razdeliš pot po etapah. To je 90 % uspešnosti.”

B.K.