Košarkarica Lena Trentura trenutno igra kar za 2 selekciji, U16 in U18, kjer se odlično znajde. V selekciji U16 je prevzela vodilno vlogo v ekipi, v selekciji U18 pa že dobiva minutažo na igrišču in ter s tem tudi dragocene izkušnje. Poudarila je tudi, da ji je pri njeni igri in osebnem razvoju veliko pomagala Športna akademija Proelium. Članico Mladih upov Športne agencije Proelium smo pocukali za rokav in jo prosili za nekaj izjav in razmišljanj.
Prosim, predstavi sebe, športno panogo in pozicijo igranja. Kateri klub zastopaš?
“Sem Lena Trantura in igram košarko že svoje deseto leto. Zastopam grb kluba Žensko košarkarsko društvo Maribor. V svoji kategoriji zmeraj organiziram napade, se pravi, da sem playmaker (1), pri starejših pa pogosto igram na poziciji beka (2).”
Opiši sebe s tremi besedami kot osebnost in s tremi lastnostmi kot športnico.
“Svojo osebnost bi s tremi besedami opisala kot odgovorno, organizirano in včasih trmasto. Kot športnica pa veljam za delovno, vztrajno in energično.”
Kaj zate pomeni tvoja športna panoga in kako usklajuješ športne obveznosti s svojimi šolskimi obveznostmi?
“Košarka zame pomeni vse, res si ne znam predstavljati, kako je ‘ne biti’ športnik. Vsaki dan imam neke nove cilje, ki pa niso vezani samo na šport, je pa res, da me je vsega tega šport naučil. Košarka zame zagotovo ni samo igra; je nekaj, kar mi daje motivacijo, veselje, želje, sproščenost. Usklajevanje vseh treningov, tekem in priprav s šolo je včasih zahtevno. Najtežji del je zagotovo učenje po treningih ali tekmah, ko enostavno nimam energije še za šolo. Da mi je ob tem lažje, si organiziram šolske obveznosti glede na košarko in redno ter sproti delam za šolo.”
Kako bi rekla, da izgleda vizija “15-letne Lene” in kaj so tvoji cilji do konca gimnazije?
“Moja vizija za prihodnost je zaenkrat že približno narejena. Seveda se moje želje včasih spreminjajo, ampak zmeraj vem, kateri so moji cilji. Do konca gimnazije si zagotovo želim zaigrati za slovensko reprezentanco in igrati v članski ekipi. Med cilji je tako tudi napredovanje v detajlih (več zadetih metov iz igre, pridobitev na mišični masi, boljši pregled nad igro …), kar pa bo tudi glavni razlog za izboljšanje moje igre. Do konca gimnazije pa si želim tudi bolj razviti in povečati svoj domet na družbenih omrežjih ter tako pridobiti več sponzorjev.”
Kaj je vir tvoje vsakodnevne motivacije?
“Vsak dan, ko se zbudim, je moja motivacija to, da postanem boljša. V košarki uživam, zato ne potrebujem nikogar, da bi me ‘silil’ naj hodim na treninge. Motivacija je zame tudi dejstvo, da če dobro treniram, potem bom dobra tudi na tekmah. Zmeraj je pa izjemen občutek, ko odigraš dobro tekmo. Ker bi v svoji karieri rada igrala v tujini, je to zame največja motivacija, da dam od sebe 150 %.”
Na katerih področjih največ delaš in kdo so tvoji mentorji?
“Največ časa za napredek posvečam svojim treningom, se pa trudim več delati tudi na psihološki pripravi, ki je v športu izjemnega pomena. Mentorjev imam več. Na prvem mestu lahko omenim svojega očeta, ki je tudi sam igral košarko. On mi daje motivacijo in me zmeraj vzpodbuja. Od raznih košarkarjev pa lahko omenim igralca, ki ga poznajo vsi: Kobeja Braynt-a, predvsem glede osebnostnih lastnosti je moj mentor Goran Dragić, način igre Luke Dončića se mi zdi izjemno lahkoten, on je zmeraj glavni na igrišču. Teja Oblak in Arike Ogunobowale sta izredno bojeviti in vztrajni na igrišču. Posebej pa bi še omenila nekdanjo atletinjo Brigito Langerholc, ki sem jo spoznala na predavanjih v Športni akademiji Proelium, in me je zelo navdušila s svojimi dosežki, ki izvirajo predvsem iz psihološke priprave.”
Povej kakšno zabavno anekdoto o sebi v povezavi s tvojo športno panogo.
“Mogoče bi kot zanimivo dejstvo povedala, da kljub temu, da obožujem košarko, še zmeraj rada zamenjam kak trening za teambuilding, kjer se z ekipo še bolj povežemo. Na primer trening začnemo z igro nogometa, čeprav nobena ne ve kaj dela, se na koncu vedno konča tako, da dobi ena žogo v glavo.”
Kako je igrati za več selekcij oziroma lig hkrati? Kakšna je tvoja vloga pri svoji generaciji in kakšna pri starejših?
“Trenutno igram za selekciji U16 in U18. Seveda je to veliko bolj naporno, kot igranje v le eni ligi. Zraven tega pa igramo še U17 Jadransko WABA Ligo. Da imam dovolj energije za vse tekme, poskušam jesti čim bolj uravnoteženo prehrano in se pravilno regenerirati. V svoji generaciji U16 imam dodeljeno glavno vlogo v ekipi. Sem kapetanka in imam prav zaradi tega veliko odgovornosti. Pri starejši generaciji U18 pa se zavedam da moram biti bolj dominantna, kot sem bila na zadnjih tekmah. Sem v prvi peterki ekipe, kar mi je v veliko veselje, moram pa prevzeti več odgovornosti. Pri starejših kategorijah dobivam veliko izkušenj, česar pa sem zmeraj vesela.”
Pri tvoji generaciji ti je trener namen vlogo liderja ekipe. Kaj zate pomeni biti “lider”? Kako ti gledaš na to vlogo? Si dobila kakšne nasvete od koga na to temo?
“Lider ekipe je zame tisti, ki lahko celo ekipo razbremeni. Ko celotni ekipi ne gre, je on tisti, ki jo spravi v boljšo voljo, da od sebe več pozitivne energije, v napetih situacijah v igri prevzame odgovornost in odloči ključne trenutke. Biti lider zagotovo ni lahko, sem pa sama zelo vesela te naloge, saj mi predstavlja neke nove izzive. Nasvete o tem sem dobila že velikokrat, ampak je vse to lažje v teoriji kot v praksi. V prvem letniku Športne akademije Proelium smo imeli predavanje o tem kako biti lider, tudi trener mi je dal veliko nasvetov, na družbenih omrežjih sem videla veliko posnetkov na to temo.”
Bila si članica športne akademije Proelium. Kaj si po tvojem mnenju odnesla od nje in ali ti je pomagala pri tvojem osebnem ter športnem razvoju?
“Od športne akademije sem zagotovo odnesla ogromno. Delala sem na prav vseh področjih, ki so bila ponujena. Res sem vesela, da sem se včlanila v akademijo, saj si ne znam predstavljati, kje bi bila sedaj drugače. Akademija mi je pomagala napredovati na osebnem razvoju, vse skupaj pa se je tako preneslo tudi na mojo igro.”
Kaj je tvoje sporočilo širši publiki, ki te podpira in kaj je sporočilo tem, ki te še ne poznajo?
“Osebam, ki me podpirajo, sem zelo hvaležna. To so osebe, ki me motivirajo, da uspem v športu. Zame je zelo pomembno, da sem v okolju z dobro družbo, ki me podpira in mi daje pozitivno energijo ter misli. Tistim, ki me še ne poznajo pa želim le, da najdejo stvari, osebo ali hobi, ki jih najbolj osrečuje, in pri tem dajejo vse od sebe.”
Leni se za pogovor najlepše zahvaljujemo in ji želimo obilo uspehov v prihodnosti tako na osebnem kot na športnem področju.
Košarkarica Lena Trentura trenutno igra kar za 2 selekciji, U16 in U18, kjer se odlično znajde. V selekciji U16 je prevzela vodilno vlogo v ekipi, v selekciji U18 pa že dobiva minutažo na igrišču in ter s tem tudi dragocene izkušnje. Poudarila je tudi, da ji je pri njeni igri in osebnem razvoju veliko pomagala Športna akademija Proelium. Članico Mladih upov Športne agencije Proelium smo pocukali za rokav in jo prosili za nekaj izjav in razmišljanj.
Prosim, predstavi sebe, športno panogo in pozicijo igranja. Kateri klub zastopaš?
“Sem Lena Trantura in igram košarko že svoje deseto leto. Zastopam grb kluba Žensko košarkarsko društvo Maribor. V svoji kategoriji zmeraj organiziram napade, se pravi, da sem playmaker (1), pri starejših pa pogosto igram na poziciji beka (2).”
Opiši sebe s tremi besedami kot osebnost in s tremi lastnostmi kot športnico.
“Svojo osebnost bi s tremi besedami opisala kot odgovorno, organizirano in včasih trmasto. Kot športnica pa veljam za delovno, vztrajno in energično.”
Kaj zate pomeni tvoja športna panoga in kako usklajuješ športne obveznosti s svojimi šolskimi obveznostmi?
“Košarka zame pomeni vse, res si ne znam predstavljati, kako je ‘ne biti’ športnik. Vsaki dan imam neke nove cilje, ki pa niso vezani samo na šport, je pa res, da me je vsega tega šport naučil. Košarka zame zagotovo ni samo igra; je nekaj, kar mi daje motivacijo, veselje, želje, sproščenost. Usklajevanje vseh treningov, tekem in priprav s šolo je včasih zahtevno. Najtežji del je zagotovo učenje po treningih ali tekmah, ko enostavno nimam energije še za šolo. Da mi je ob tem lažje, si organiziram šolske obveznosti glede na košarko in redno ter sproti delam za šolo.”
Kako bi rekla, da izgleda vizija “15-letne Lene” in kaj so tvoji cilji do konca gimnazije?
“Moja vizija za prihodnost je zaenkrat že približno narejena. Seveda se moje želje včasih spreminjajo, ampak zmeraj vem, kateri so moji cilji. Do konca gimnazije si zagotovo želim zaigrati za slovensko reprezentanco in igrati v članski ekipi. Med cilji je tako tudi napredovanje v detajlih (več zadetih metov iz igre, pridobitev na mišični masi, boljši pregled nad igro …), kar pa bo tudi glavni razlog za izboljšanje moje igre. Do konca gimnazije pa si želim tudi bolj razviti in povečati svoj domet na družbenih omrežjih ter tako pridobiti več sponzorjev.”
Kaj je vir tvoje vsakodnevne motivacije?
“Vsak dan, ko se zbudim, je moja motivacija to, da postanem boljša. V košarki uživam, zato ne potrebujem nikogar, da bi me ‘silil’ naj hodim na treninge. Motivacija je zame tudi dejstvo, da če dobro treniram, potem bom dobra tudi na tekmah. Zmeraj je pa izjemen občutek, ko odigraš dobro tekmo. Ker bi v svoji karieri rada igrala v tujini, je to zame največja motivacija, da dam od sebe 150 %.”
Na katerih področjih največ delaš in kdo so tvoji mentorji?
“Največ časa za napredek posvečam svojim treningom, se pa trudim več delati tudi na psihološki pripravi, ki je v športu izjemnega pomena. Mentorjev imam več. Na prvem mestu lahko omenim svojega očeta, ki je tudi sam igral košarko. On mi daje motivacijo in me zmeraj vzpodbuja. Od raznih košarkarjev pa lahko omenim igralca, ki ga poznajo vsi: Kobeja Braynt-a, predvsem glede osebnostnih lastnosti je moj mentor Goran Dragić, način igre Luke Dončića se mi zdi izjemno lahkoten, on je zmeraj glavni na igrišču. Teja Oblak in Arike Ogunobowale sta izredno bojeviti in vztrajni na igrišču. Posebej pa bi še omenila nekdanjo atletinjo Brigito Langerholc, ki sem jo spoznala na predavanjih v Športni akademiji Proelium, in me je zelo navdušila s svojimi dosežki, ki izvirajo predvsem iz psihološke priprave.”
Povej kakšno zabavno anekdoto o sebi v povezavi s tvojo športno panogo.
“Mogoče bi kot zanimivo dejstvo povedala, da kljub temu, da obožujem košarko, še zmeraj rada zamenjam kak trening za teambuilding, kjer se z ekipo še bolj povežemo. Na primer trening začnemo z igro nogometa, čeprav nobena ne ve kaj dela, se na koncu vedno konča tako, da dobi ena žogo v glavo.”
Kako je igrati za več selekcij oziroma lig hkrati? Kakšna je tvoja vloga pri svoji generaciji in kakšna pri starejših?
“Trenutno igram za selekciji U16 in U18. Seveda je to veliko bolj naporno, kot igranje v le eni ligi. Zraven tega pa igramo še U17 Jadransko WABA Ligo. Da imam dovolj energije za vse tekme, poskušam jesti čim bolj uravnoteženo prehrano in se pravilno regenerirati. V svoji generaciji U16 imam dodeljeno glavno vlogo v ekipi. Sem kapetanka in imam prav zaradi tega veliko odgovornosti. Pri starejši generaciji U18 pa se zavedam da moram biti bolj dominantna, kot sem bila na zadnjih tekmah. Sem v prvi peterki ekipe, kar mi je v veliko veselje, moram pa prevzeti več odgovornosti. Pri starejših kategorijah dobivam veliko izkušenj, česar pa sem zmeraj vesela.”
Pri tvoji generaciji ti je trener namen vlogo liderja ekipe. Kaj zate pomeni biti “lider”? Kako ti gledaš na to vlogo? Si dobila kakšne nasvete od koga na to temo?
“Lider ekipe je zame tisti, ki lahko celo ekipo razbremeni. Ko celotni ekipi ne gre, je on tisti, ki jo spravi v boljšo voljo, da od sebe več pozitivne energije, v napetih situacijah v igri prevzame odgovornost in odloči ključne trenutke. Biti lider zagotovo ni lahko, sem pa sama zelo vesela te naloge, saj mi predstavlja neke nove izzive. Nasvete o tem sem dobila že velikokrat, ampak je vse to lažje v teoriji kot v praksi. V prvem letniku Športne akademije Proelium smo imeli predavanje o tem kako biti lider, tudi trener mi je dal veliko nasvetov, na družbenih omrežjih sem videla veliko posnetkov na to temo.”
Bila si članica športne akademije Proelium. Kaj si po tvojem mnenju odnesla od nje in ali ti je pomagala pri tvojem osebnem ter športnem razvoju?
“Od športne akademije sem zagotovo odnesla ogromno. Delala sem na prav vseh področjih, ki so bila ponujena. Res sem vesela, da sem se včlanila v akademijo, saj si ne znam predstavljati, kje bi bila sedaj drugače. Akademija mi je pomagala napredovati na osebnem razvoju, vse skupaj pa se je tako preneslo tudi na mojo igro.”
Kaj je tvoje sporočilo širši publiki, ki te podpira in kaj je sporočilo tem, ki te še ne poznajo?
“Osebam, ki me podpirajo, sem zelo hvaležna. To so osebe, ki me motivirajo, da uspem v športu. Zame je zelo pomembno, da sem v okolju z dobro družbo, ki me podpira in mi daje pozitivno energijo ter misli. Tistim, ki me še ne poznajo pa želim le, da najdejo stvari, osebo ali hobi, ki jih najbolj osrečuje, in pri tem dajejo vse od sebe.”
Leni se za pogovor najlepše zahvaljujemo in ji želimo obilo uspehov v prihodnosti tako na osebnem kot na športnem področju.
