Foto: Miloš Vujinovič
Vodja športne akademije Proelium ter odlični košarkarski trener Robi Stojković je letos tri ženske selekcije ŽKD Maribor pripeljal do FINAL 4. Razkril je svoj pogled na dogajanje v Športni akademiji Proelium ter svoje dojemanje vloge trenerja. Z njim smo govorili tudi o ključu do uspeha. Več pa v spodnjem intervjuju.
Kako ti uspe usklajevati delo košarkarskega trenerja in vodje akademije Proelium?
“Najbolj pomemben se mi zdi “time management” oziroma pravilno razporejanje časa pa seveda življenjska disciplina. V tem procesu je absolutno potrebno upoštevati, da ima vsak človek zraven dela nekaj časa zase, za svoje dejavnosti, ki niso del službenih obveznosti. Pomembno je tudi, da vemo, kaj so naše prioritete v življenju ter se glede na to pravočasno pripravimo za delovni teden.”
Kako se razlikuje delo v akademiji in košarki? Kje opaziš podobnosti in kje razlike?
“Sam ne primerjam obeh nazivov, ampak se trudim biti na obeh straneh oseba, ki daje neko dodano vrednost. V akademiji delujem kot vodja, skušam biti mentor mladim, skrbim za to, da akademija poteka nemoteno. Skrbim za to, da so vsebine ustrezno pripravljene za športnike ter da sem za naše športnike dosegljiv, v kolikor potrebujejo pomoč. Za vse ostalo skrbijo strokovnjaki, vsak na svojem področju. Ker akademija večinoma poteka digitalno, je moje delo malenkost lažje kot pri trenerstvu. Trenerstvo je zelo obsežno. Je zelo zahtevno in večinoma vse poteka v živo. V mojih očeh je trener ena ključnih oseb pri razvoju športnika. Tako v športnem kot v osebnostnem smislu. Velikokrat primerjamo delo trenerja z delom v ”rudniku”. Malo za hec, malo pa zares. Ne glede na to, katero selekcijo treniraš, terja veliko energije, veliko čustev in seveda je velik vložek v času ter želji po konstantnemu nadgrajevanju znanj. Kot trener nikoli ne smeš prenehati z učenjem in zmeraj moraš biti prizemljen. Zelo podobno kot pri profesionalnem športu. Zahteva maksimalno predanost, željo, disciplino, delovno etiko, vztrajnost, liderstvo, srčnost, spoštovanje, itd. Trener mora biti nekdo, ki resnično ima rad šport in to, kar počne. Tako se potem zares lahko temu v celoti prepusti ter posveti v celoti.”
Tri ženske selekcije v klubu ŽKD Maribor si pripeljal do zaključnega turnirja – FINAL 4. So bile priprave naporne, noči mogoče kdaj neprespane?
“Res je. Kot trener sem lahko zares zadovoljen z letošnjimi rezultati. Sem vesel in ponosen na to, kar smo dosegli. Seveda brez igralk in njihovega vložka tudi ne bi šlo. Ni bilo lahko in je bilo potrebno kar nekaj časa. Sploh glede zaupanja v mene kot trenerja, pripravljenosti za trdo delo, sprejemanja drugačnega sloga treniranja, sistema, sloga igre, itd. To je bil pomemben faktor. Rezultati ne pridejo čez noč. Bilo je potrebno veliko odrekanja, vloženega dela, truda, medsebojnega prilagajanja in seveda kanček sreče ob ključnih trenutkih. Je bilo tudi kar nekaj neprespanih noči. Vsaj na moji strani.”
Kakšne kvalitete po tvoje potrebuje pravi športnik?
“Težko vprašanje. Športnik je lahko vsak, ki enostavno ima rad šport in ga sprejme kot pomemben del svojega življenja. Razlika je seveda med profesionalnim športnikom in nekom, ki šport jemlje kot rekreacijo. Pravi športnik (profesionalni) potrebuje kar nekaj stvari. Moje razmišljanje je, da sam talent nikoli ni dovolj. Če talent ni pripravljen delati dovolj na vseh področjih, ne more biti uspešen oziroma ne more doseči svojega potenciala. V mojih očeh je športnik tisti, ki ima cilje in je za njih pripravljen narediti nekaj več. Je discipliniran, drzen in vztrajen v smislu, da je svojim ciljem resnično predan. On je tisti, ki sprašuje, zahteva dodatne treninge, dodatna znanja, je samokritičen. Pripravljen je iti iz neke cone lastnega udobja. Pravi športnik, ki želi biti uspešen ima prioritete pravilno postavljene in verjame v to kar počne. Vsak seveda mora iti skozi neki proces razvoja, v tem razvoju pa je veliko vzponov in padcev. Enako pomembni so ljudje, ki skrbijo za njegov razvoj. Športnik potrebuje zdravo podporo in mora zaupati ljudem, ki ga obkrožajo. Faktor sreče je enako pomemben pri športniku in njegovih dosežkih … Bi lahko še kar nekaj stvari lahko naštel (smeh).”
Kaj je tvoj recept za uspeh?
“Definicijo uspeha vsak jemlje drugače. Sam imam rad en izrek, po katerem tudi delam in živim. Uspeh ni ključ do sreče ampak je sreča ključ do uspeha. Če v življenju živiš in počneš nekaj, kar imaš rad boš vedno uspešen in boš v vsem, kar počneš videl uspeh. Zame se je to letos obrestovalo.”
Bor K.
Foto: Miloš Vujinovič
Vodja športne akademije Proelium ter odlični košarkarski trener Robi Stojković je letos tri ženske selekcije ŽKD Maribor pripeljal do FINAL 4. Razkril je svoj pogled na dogajanje v Športni akademiji Proelium ter svoje dojemanje vloge trenerja. Z njim smo govorili tudi o ključu do uspeha. Več pa v spodnjem intervjuju.
Kako ti uspe usklajevati delo košarkarskega trenerja in vodje akademije Proelium?
“Najbolj pomemben se mi zdi “time management” oziroma pravilno razporejanje časa pa seveda življenjska disciplina. V tem procesu je absolutno potrebno upoštevati, da ima vsak človek zraven dela nekaj časa zase, za svoje dejavnosti, ki niso del službenih obveznosti. Pomembno je tudi, da vemo, kaj so naše prioritete v življenju ter se glede na to pravočasno pripravimo za delovni teden.”
Kako se razlikuje delo v akademiji in košarki? Kje opaziš podobnosti in kje razlike?
“Sam ne primerjam obeh nazivov, ampak se trudim biti na obeh straneh oseba, ki daje neko dodano vrednost. V akademiji delujem kot vodja, skušam biti mentor mladim, skrbim za to, da akademija poteka nemoteno. Skrbim za to, da so vsebine ustrezno pripravljene za športnike ter da sem za naše športnike dosegljiv, v kolikor potrebujejo pomoč. Za vse ostalo skrbijo strokovnjaki, vsak na svojem področju. Ker akademija večinoma poteka digitalno, je moje delo malenkost lažje kot pri trenerstvu. Trenerstvo je zelo obsežno. Je zelo zahtevno in večinoma vse poteka v živo. V mojih očeh je trener ena ključnih oseb pri razvoju športnika. Tako v športnem kot v osebnostnem smislu. Velikokrat primerjamo delo trenerja z delom v ”rudniku”. Malo za hec, malo pa zares. Ne glede na to, katero selekcijo treniraš, terja veliko energije, veliko čustev in seveda je velik vložek v času ter želji po konstantnemu nadgrajevanju znanj. Kot trener nikoli ne smeš prenehati z učenjem in zmeraj moraš biti prizemljen. Zelo podobno kot pri profesionalnem športu. Zahteva maksimalno predanost, željo, disciplino, delovno etiko, vztrajnost, liderstvo, srčnost, spoštovanje, itd. Trener mora biti nekdo, ki resnično ima rad šport in to, kar počne. Tako se potem zares lahko temu v celoti prepusti ter posveti v celoti.”
Tri ženske selekcije v klubu ŽKD Maribor si pripeljal do zaključnega turnirja – FINAL 4. So bile priprave naporne, noči mogoče kdaj neprespane?
“Res je. Kot trener sem lahko zares zadovoljen z letošnjimi rezultati. Sem vesel in ponosen na to, kar smo dosegli. Seveda brez igralk in njihovega vložka tudi ne bi šlo. Ni bilo lahko in je bilo potrebno kar nekaj časa. Sploh glede zaupanja v mene kot trenerja, pripravljenosti za trdo delo, sprejemanja drugačnega sloga treniranja, sistema, sloga igre, itd. To je bil pomemben faktor. Rezultati ne pridejo čez noč. Bilo je potrebno veliko odrekanja, vloženega dela, truda, medsebojnega prilagajanja in seveda kanček sreče ob ključnih trenutkih. Je bilo tudi kar nekaj neprespanih noči. Vsaj na moji strani.”
Kakšne kvalitete po tvoje potrebuje pravi športnik?
“Težko vprašanje. Športnik je lahko vsak, ki enostavno ima rad šport in ga sprejme kot pomemben del svojega življenja. Razlika je seveda med profesionalnim športnikom in nekom, ki šport jemlje kot rekreacijo. Pravi športnik (profesionalni) potrebuje kar nekaj stvari. Moje razmišljanje je, da sam talent nikoli ni dovolj. Če talent ni pripravljen delati dovolj na vseh področjih, ne more biti uspešen oziroma ne more doseči svojega potenciala. V mojih očeh je športnik tisti, ki ima cilje in je za njih pripravljen narediti nekaj več. Je discipliniran, drzen in vztrajen v smislu, da je svojim ciljem resnično predan. On je tisti, ki sprašuje, zahteva dodatne treninge, dodatna znanja, je samokritičen. Pripravljen je iti iz neke cone lastnega udobja. Pravi športnik, ki želi biti uspešen ima prioritete pravilno postavljene in verjame v to kar počne. Vsak seveda mora iti skozi neki proces razvoja, v tem razvoju pa je veliko vzponov in padcev. Enako pomembni so ljudje, ki skrbijo za njegov razvoj. Športnik potrebuje zdravo podporo in mora zaupati ljudem, ki ga obkrožajo. Faktor sreče je enako pomemben pri športniku in njegovih dosežkih … Bi lahko še kar nekaj stvari lahko naštel (smeh).”
Kaj je tvoj recept za uspeh?
“Definicijo uspeha vsak jemlje drugače. Sam imam rad en izrek, po katerem tudi delam in živim. Uspeh ni ključ do sreče ampak je sreča ključ do uspeha. Če v življenju živiš in počneš nekaj, kar imaš rad boš vedno uspešen in boš v vsem, kar počneš videl uspeh. Zame se je to letos obrestovalo.”
Bor K.
