FOTO: Odbojkarska zveza Slovenije (OZS)
V Športni agenciji Proelium že dlje časa opozarjamo na izjemno težak ritem, ki je trenutno v odbojki. Pavze med klubsko sezono in reprezentančnimi akcijami praktično ni. Posledično to pomeni slabšo regeneracijo telesa. Športniki bi morali imeti vsaj mesec dni časa, da se odpočijejo in se jim lahko zacelijo vse morebitne poškodbe. Pomemben pa ni samo fizični počitek, ampak tudi psihološki. Pritiski za spremembo se že dlje časa vrstijo s strani najboljših igralcev in različnih odbojkarskih zvez. Kdaj bodo uslišani? O težkem ritmu smo se pogovarjali z našim odbojkarjem Rokom Možičem.
Rok, malo nam povej o vašem napornem ritmu. Kako gledaš na to dogajanje?
“Letos je bilo zagotovo eno izmed najtežjih poletij. Sploh ne vem, če se lahko tak ritem še ponovi. Vedeli smo, da bo naporno in res je bilo. Če zdaj pogledam za nazaj, je bilo veliko lepih trenutkov, zagotovo pa tudi nekaj težkih. Mislim, da smo dobro zdržali in imeli dobre predstave, kar je na koncu najbolj pomembno. 22 zmag in 7 porazov. Treba je priznati, da, razen proti Bolgariji, nismo naredili drugih ‘kiksov’. Torej, da bi zgubili proti katerekoli ekipi, ki je za nami na lestvici. Dejstvo, da smo držali točke, nas zagotovo navdaja z dobrimi občutki še za naslednjo leto. Olimpijske igre še vedno lovimo. Za nami so kar 3 tekmovanja, veliko potovanj, veliko tekem v kratkem času. Težek je bil predvsem zadnji turnir, na katerem smo odigrali kar 7 tekem v 9 dneh. Ubijalski ritem celotnega poletja, za katerega mislim, da ga nima nihče. Malokdo si lahko predstavlja, kako je, ko greš iz kluba direktno v reprezentanco in zdaj obratno spet nazaj. Po treh dneh takoj nazaj na trening. Na koncu koncev je res, da to radi počnemo. Ko se nekaj poplača z medaljo ali dobrimi rezultati, je potem seveda na koncu veliko lažje in lepše.”
Kaj tak ritem pomeni za regeneracijo športnika?
“Če gledamo s tega vidika, je to zelo nehumano do nas športnikov. Vsi imamo radi igro, ampak bi si zaslužili oziroma želeli več počitka. Po posameznem tekmovanju je večinoma sledil en dan potovanja in en prost dan. V tako kratkem času se telo težko regenerira. Veseli moramo biti, da na koncu nismo imeli več težav s poškodbami. Nekaj poškodb se je pojavilo, kar je normalno. Težko je pričakovati, da boš zdržal 12 mesecev v formi brez težav. Igralci se zavzemamo zato, da se ta tekmovanja malo razporedijo, ker tudi na koncu koncev ne moremo celo leto igrati na tako vrhunskem nivoju. Zagotovo bi se dalo kaj spremeniti.”
Celotna tekmovanja so prav tako zastavljena, da moraš vedno igrati z najboljšimi, saj ne smeš izgubiti nobenih točk. Verjetno je celoten sistem napačno zastavljen?
“Jaz sem v nekem trenutku razmišljal, da je to najbolj pošteno. To je realnost. Tiste ekipe na vrhu so najboljše in ni tu možnosti, da bi lahko nekdo našel lažjo pot na vrh. Je pa res, da je po drugi strani nehumano. Sam sem v celotnem poletju izpustil samo eno tekmo. V reprezentanci si ne moremo privoščiti napak. Mi smo kot ekipa naredili samo eno napako, ki nas je na koncu stala veliko. Morali smo zmagati 5 naslednjih tekem, da smo se vrnili na tiste točke, kot smo jih imeli prej. Upam, da se bo dalo kaj spremeniti. Želeli bi si. Je pa tako, da je na koncu za vse enak sistem. Vsi se borimo. Ne smemo se tudi preveč pritoževati. Razmišljamo raje o tistem glavnem cilju, o Olimpijskih igrah. Naslednje leto bomo odigrali svetovno ligo, 12 tekem na polno, kolikor se bo dalo, da ohranimo to mesto in se uvrstimo na tako želeno olimpijado.”
Res je, da je sistem za vse ekipe enak. Moramo pa se zavedati naše majhnosti. Američani lahko pridejo na tekmovanja s praktično tremi enakovrednimi ekipami. Kakšno pa je tvoje mnenje, da bi se tekmovanja, kot sta evropsko in svetovno prvenstvo, odigrala vsaka štiri leta?
“Najbolj fajn bi bilo, da bi vsako leto bili maksimalno dve tekmovanji. Vsako leto je svetovna liga, ki je na nek način komercialno tekmovanje. Tukaj se ne moreš šparati, ker izgubljaš točke. Optimalno bi bilo, da bi bilo na vsaka 4 leta svetovno in evropsko prvenstvo ter Olimpijske igre, eno poletje samo svetovna liga, to bi bilo nekako optimalno. Olimpijske igre imajo sicer ravno zato tak čar, ker so na vsaka 4 leta. Gre za nek olimpijski ciklus in pravijo, da se razvrednoti tekmovanje, če so tudi ostala tekmovanja nato na 4 leta. Iz tega vidika je malo težje, ampak za naš športnike bi bilo to najboljše in najlažje. Lahko bi se regenerirali in potem v klubu naredili dobre priprave. Prav tako bi dobili tisti en prosti mesec, ki bi ga morali imeti vsi športniki. Zaenkrat pač je tako. Ne želim se preveč pritoževati. Želim oddelati svoje in pokazati svoje najboljše predstave na igrišču.”
Kaj pa sicer lahko v odbojki naredite, da se zadeve izboljšajo? Pred časom je bilo rečeno, da so že bili pritiski s strani najboljših odbojkarjev iz posameznih držav.
“Vsako leto pred svetovno ligo je sestanek s kapetani in oni povedo, kar jih moti. Vsako leto se dela velik pritisk. Vem tudi, da se je lani vršil velik pritisk preko družbenih omrežij. Ritem, ki ga imamo, ni human. Pojavljajo se poškodbe, ker ni dovolj časa za regeneracijo. Igralci se zagotovo zavzemamo za to, ampak ne vem, koliko nas bodo upoštevali. “
Malo v šali, malo za res. Pa naj odločevalci pridejo na igrišče in igrajo 12 mesec v takšnem ritmu brez večje pavze. Kako bi bilo to?
“Igralci dajemo vse za zmago, da so lahko gledalci in navijači zadovoljni. To je najbolj pomembno in zato je šport tako lep, ker ljudi združuje in jih spravlja v dobro voljo. Najlepše je, ko greš v nedeljo na tekmo in komaj čakaš, da lahko stopiš pred navijače. Niso vedno najlepši rezultati in ne moreš vedno zmagovati, to je pač življenje. Če mi ne bi igrali, ne bi ti ljudje, ki organizirajo tekmovanja, imeli kaj za delati. Morajo razumeti, da so oni tam zaradi nas.”
V Športni agenciji Proelium bomo še naprej opozarjali na obstoječ problem. Strinjamo se z Rokom, da brez športnikov tekmovanj, zmag in s tem tudi navdušenja navijačev pač ne more biti. Zato vsi skupaj držimo pesti, da bodo naši športniki slišani in upoštevani s strani tistih, ki odločajo o razporeditvi tekmovanj.
E. P.
FOTO: Odbojkarska zveza Slovenije (OZS)
V Športni agenciji Proelium že dlje časa opozarjamo na izjemno težak ritem, ki je trenutno v odbojki. Pavze med klubsko sezono in reprezentančnimi akcijami praktično ni. Posledično to pomeni slabšo regeneracijo telesa. Športniki bi morali imeti vsaj mesec dni časa, da se odpočijejo in se jim lahko zacelijo vse morebitne poškodbe. Pomemben pa ni samo fizični počitek, ampak tudi psihološki. Pritiski za spremembo se že dlje časa vrstijo s strani najboljših igralcev in različnih odbojkarskih zvez. Kdaj bodo uslišani? O težkem ritmu smo se pogovarjali z našim odbojkarjem Rokom Možičem.
Rok, malo nam povej o vašem napornem ritmu. Kako gledaš na to dogajanje?
“Letos je bilo zagotovo eno izmed najtežjih poletij. Sploh ne vem, če se lahko tak ritem še ponovi. Vedeli smo, da bo naporno in res je bilo. Če zdaj pogledam za nazaj, je bilo veliko lepih trenutkov, zagotovo pa tudi nekaj težkih. Mislim, da smo dobro zdržali in imeli dobre predstave, kar je na koncu najbolj pomembno. 22 zmag in 7 porazov. Treba je priznati, da, razen proti Bolgariji, nismo naredili drugih ‘kiksov’. Torej, da bi zgubili proti katerekoli ekipi, ki je za nami na lestvici. Dejstvo, da smo držali točke, nas zagotovo navdaja z dobrimi občutki še za naslednjo leto. Olimpijske igre še vedno lovimo. Za nami so kar 3 tekmovanja, veliko potovanj, veliko tekem v kratkem času. Težek je bil predvsem zadnji turnir, na katerem smo odigrali kar 7 tekem v 9 dneh. Ubijalski ritem celotnega poletja, za katerega mislim, da ga nima nihče. Malokdo si lahko predstavlja, kako je, ko greš iz kluba direktno v reprezentanco in zdaj obratno spet nazaj. Po treh dneh takoj nazaj na trening. Na koncu koncev je res, da to radi počnemo. Ko se nekaj poplača z medaljo ali dobrimi rezultati, je potem seveda na koncu veliko lažje in lepše.”
Kaj tak ritem pomeni za regeneracijo športnika?
“Če gledamo s tega vidika, je to zelo nehumano do nas športnikov. Vsi imamo radi igro, ampak bi si zaslužili oziroma želeli več počitka. Po posameznem tekmovanju je večinoma sledil en dan potovanja in en prost dan. V tako kratkem času se telo težko regenerira. Veseli moramo biti, da na koncu nismo imeli več težav s poškodbami. Nekaj poškodb se je pojavilo, kar je normalno. Težko je pričakovati, da boš zdržal 12 mesecev v formi brez težav. Igralci se zavzemamo zato, da se ta tekmovanja malo razporedijo, ker tudi na koncu koncev ne moremo celo leto igrati na tako vrhunskem nivoju. Zagotovo bi se dalo kaj spremeniti.”
Celotna tekmovanja so prav tako zastavljena, da moraš vedno igrati z najboljšimi, saj ne smeš izgubiti nobenih točk. Verjetno je celoten sistem napačno zastavljen?
“Jaz sem v nekem trenutku razmišljal, da je to najbolj pošteno. To je realnost. Tiste ekipe na vrhu so najboljše in ni tu možnosti, da bi lahko nekdo našel lažjo pot na vrh. Je pa res, da je po drugi strani nehumano. Sam sem v celotnem poletju izpustil samo eno tekmo. V reprezentanci si ne moremo privoščiti napak. Mi smo kot ekipa naredili samo eno napako, ki nas je na koncu stala veliko. Morali smo zmagati 5 naslednjih tekem, da smo se vrnili na tiste točke, kot smo jih imeli prej. Upam, da se bo dalo kaj spremeniti. Želeli bi si. Je pa tako, da je na koncu za vse enak sistem. Vsi se borimo. Ne smemo se tudi preveč pritoževati. Razmišljamo raje o tistem glavnem cilju, o Olimpijskih igrah. Naslednje leto bomo odigrali svetovno ligo, 12 tekem na polno, kolikor se bo dalo, da ohranimo to mesto in se uvrstimo na tako želeno olimpijado.”
Res je, da je sistem za vse ekipe enak. Moramo pa se zavedati naše majhnosti. Američani lahko pridejo na tekmovanja s praktično tremi enakovrednimi ekipami. Kakšno pa je tvoje mnenje, da bi se tekmovanja, kot sta evropsko in svetovno prvenstvo, odigrala vsaka štiri leta?
“Najbolj fajn bi bilo, da bi vsako leto bili maksimalno dve tekmovanji. Vsako leto je svetovna liga, ki je na nek način komercialno tekmovanje. Tukaj se ne moreš šparati, ker izgubljaš točke. Optimalno bi bilo, da bi bilo na vsaka 4 leta svetovno in evropsko prvenstvo ter Olimpijske igre, eno poletje samo svetovna liga, to bi bilo nekako optimalno. Olimpijske igre imajo sicer ravno zato tak čar, ker so na vsaka 4 leta. Gre za nek olimpijski ciklus in pravijo, da se razvrednoti tekmovanje, če so tudi ostala tekmovanja nato na 4 leta. Iz tega vidika je malo težje, ampak za naš športnike bi bilo to najboljše in najlažje. Lahko bi se regenerirali in potem v klubu naredili dobre priprave. Prav tako bi dobili tisti en prosti mesec, ki bi ga morali imeti vsi športniki. Zaenkrat pač je tako. Ne želim se preveč pritoževati. Želim oddelati svoje in pokazati svoje najboljše predstave na igrišču.”
Kaj pa sicer lahko v odbojki naredite, da se zadeve izboljšajo? Pred časom je bilo rečeno, da so že bili pritiski s strani najboljših odbojkarjev iz posameznih držav.
“Vsako leto pred svetovno ligo je sestanek s kapetani in oni povedo, kar jih moti. Vsako leto se dela velik pritisk. Vem tudi, da se je lani vršil velik pritisk preko družbenih omrežij. Ritem, ki ga imamo, ni human. Pojavljajo se poškodbe, ker ni dovolj časa za regeneracijo. Igralci se zagotovo zavzemamo za to, ampak ne vem, koliko nas bodo upoštevali. “
Malo v šali, malo za res. Pa naj odločevalci pridejo na igrišče in igrajo 12 mesec v takšnem ritmu brez večje pavze. Kako bi bilo to?
“Igralci dajemo vse za zmago, da so lahko gledalci in navijači zadovoljni. To je najbolj pomembno in zato je šport tako lep, ker ljudi združuje in jih spravlja v dobro voljo. Najlepše je, ko greš v nedeljo na tekmo in komaj čakaš, da lahko stopiš pred navijače. Niso vedno najlepši rezultati in ne moreš vedno zmagovati, to je pač življenje. Če mi ne bi igrali, ne bi ti ljudje, ki organizirajo tekmovanja, imeli kaj za delati. Morajo razumeti, da so oni tam zaradi nas.”
V Športni agenciji Proelium bomo še naprej opozarjali na obstoječ problem. Strinjamo se z Rokom, da brez športnikov tekmovanj, zmag in s tem tudi navdušenja navijačev pač ne more biti. Zato vsi skupaj držimo pesti, da bodo naši športniki slišani in upoštevani s strani tistih, ki odločajo o razporeditvi tekmovanj.
E. P.
ritem
