Foto: Jon Razinger
Tjaša Fifer počasi sanira poškodbo gležnja, ki jo je utrpela na dirki svetovnega prvenstva Enduro GP. Z njo smo se pogovarjali o celotnem poteku dogajanja, nesreči in njenih občutkih.
Pot do tvoje prve dirke svetovnega prvenstva Enduro GP je bila zelo dolga. Je šlo vse po načrtih? Bi v prihodnje kaj spremenila?
“Pot na dirko je bila nora izkušnja. Sploh si nisem znala predstavljati kako daleč gremo. Res hudo! Po načrtih je šlo vse, ampak se mi je celo pot zdelo, da res ni videti konca. Čas prihoda se je kar prestavljal, avtodom je vozil brez pavze 32 ur. Menjavo sva delala na 3 do 4 ure, ampak ko se usedeš za volan in odštevaš ure, čas res nikamor ne gre. Bila je zanimiva izkušnja in s tem rasteš. Je pa res, da bom morala v prihodnje nekaj spremeniti. Na pot se bom odpravila še kak dan ali dva prej, saj sem bila utrujena po takšni poti. Super je, če prideš na lokacijo in si še lahko dan ali dva brez stresa. V prihodnje bi si želela, da bi lahko na dirke letela in ne bi bilo potrebno premagovati še teh 3000 kilometrov v eno in drugo smer. Ampak tudi to je čar tega športa!”
Prvič si se spopadla s tem sistemom tekmovanja. Ti odgovarja? Boš morala prilagoditi/spremeniti svoj trening?
“Sistem, ljudje in celotno tekmovanje oz. prvenstvo mi ustreza. Komaj čakam da se vrnem nazaj na dirke in končno v celoti odpeljem tako, kot sem si zamislila. Vedno so prisotne kakšne spremembe, ko se podajaš na drugačno disciplino. V petek sem najprej odpeljala super test. To je večerna dirka, kjer se boriš na čas vzporedno z nasprotnico. Dosegla sem boljši čas. Vožnja traja dva kroga, vsak tekmovalec vozi svojo traso. Pri tej dirki je pomembno, da si tekoč in hiter, saj voziš čez narejene ovire – skale, skoki, narejeni podhodi in nadhodi. Ta dan sem dirko zaključila na 8. mestu z malo smole, saj sem bila pri enem skoku predolga in sem preskočila na drugo traso. Ker so maršali videli samo to in mislili, da sem na narobni trasi, so me ustavili. Dokler niso dali pristojni, ki so videli dogodek, zelene luči, sem stala na stezi in čakala, da so se mi maršali odmaknili in sem lahko nadaljevala dirko. Škoda je, ker čas teče, rezultat pa je vezan na čas. Ampak nič zato, bila sem res tekoča na ovirah in to je bil glavni cilj: da ne padam.”
Popelji nas čez nesrečni dogodek, ko si si poškodovala gleženj. Če se ne motim, si po poškodbi še nadaljevala in zaključila etapo?
“V soboto se je začel peklenski dan. Nekako se nisem mogla sprostiti na motorju, nisva se ujela kot običajno, celo dirko sem vozila nekje na 8. oziroma 9. mestu, prav tako sem držala pozicijo po padcu. Dirka je sestavljena iz treh special testov in transferja. Odpeljati moramo 2 kroga, kar pomeni, da je cel krog skupaj s transferjem dolg 80 km, vse skupaj pa traja okrog 2 uri in pol. No, jaz sem odpeljala vseh 5 ur, ampak se mi je ta nesrečen padec zgodil na zadnjem special testu v prvem krogu. Ko padeš, se načeloma pobereš in greš naprej, ampak takoj, ko sem se dvignila tal, sem vedela, da nekaj ni v redu. Na nogo nisem mogla stopiti, bolečine so bile neverjetne. Ampak vedeli smo, da če grem po zdravniško pomoč, ne bom videla ne sobotne in ne nedeljske dirke. Zato sem stisnila zobe, moji ljudje so me dobesedno posedli na motor, da sem lahko odpeljala celotni drugi krog. Iskreno povedano – v niti enem trenutka drugega kroga nisem uživala, solze so mi tekle pod čelado, ampak je bila tako neverjetna želja po tej dirki, da sem nadaljevala. Marsikdo ne bo razumel tega. Ni mi žal, kljub temu, da je poškodba sedaj temu primerna. Vožnjo sem izpeljala do konca, a žal zaman. Zdravnica ni izdala potrdila, da bi nedeljsko dirko lahko štartala.”
Foto: Jon Razinger
Kako so te sprejele sotekmovalke? Si se s katero posebej povezala?
“Res sem bila pozitivno presenečena, kako so me sprejele sotekmovalke in nasploh ljudje v tem svetu. Super je bilo, punce so res super! Smo navezale stike, se spoprijateljile in res se veselim povratka. Z dvema puncama sem ves čas v kontaktu.”
Zdaj si dobila tudi prve občutke, kam sodiš v svetu Endura v svetovnem merilu. Si s prikazanim, seveda do nesrečnega dogodka, zadovoljna?
“Sedaj sem se spoznala s sistemom, ki je precej drugačen od Extreme endura. Vesela sem, ker zdaj poznam vsa pravila in celoten postopek, kar dirkaču omogoča lažje koncentriranje na samo dirko. Zavedam se, da zdaj nisem bila prava Tjaša, ki se usede na motor in odpelje kot zna. Ampak sedaj vem vse, kar je potrebno za v prihodnje.”
Kako okreva gleženj, kako se počutiš in kako bo izgledal preostanek tvoje tekmovalne sezone 2022?
“Rekla bom samo: MOJ ČAS ŠE PRIDE, kot pravi moj slogan na spletni strani: najprej moraš premagati sebe, nato še druge (tjasafifer.com). Brez pravih dobrih ljudi bi še najverjetneje zdaj nosila gips in gledala TV. Pravijo, da ni enostavna poškodba, saj ni ne navaden zlom ali zvin, ampak je kar komplet (zvin, izpah, zlom notranje kosti, poškodovana glavna tetiva notranje strani, natrgana ahilova tetiva, natrgane in poškodovane ostale vezi v gležnju ter živci). Sedaj je četrti teden po poškodbi. Vsak dan delam terapije z mojo fizioterapevtko Darjo Kramberger, bolj poznano pod vzdevkom Pika, in kondicijske treninge s trenerjem Nejcem Juršetom. Napredek je viden iz dneva v dan, ampak časa ne moreš prehiteti. Žal se sezona odvija in dirke potekajo nemoteno. Mi pa smo spremenili načrte in ves plan prirejamo za dirke, ki se bodo odvijale v mesecu septembru in oktobru. Vesela sem, da imam ob sebi ljudi, ki v takih trenutkih verjamejo vame in me podpirajo. Ne bi šlo brez družine, prijateljev, sponzorjev, moje fizioterapevtke Pike, trenerja Nejca in seveda navijačev. Hvala vsem.”
Mi pa se že veselimo Tjašine vrnitve.
B.K.
Foto: Jon Razinger
Tjaša Fifer počasi sanira poškodbo gležnja, ki jo je utrpela na dirki svetovnega prvenstva Enduro GP. Z njo smo se pogovarjali o celotnem poteku dogajanja, nesreči in njenih občutkih.
Pot do tvoje prve dirke svetovnega prvenstva Enduro GP je bila zelo dolga. Je šlo vse po načrtih? Bi v prihodnje kaj spremenila?
“Pot na dirko je bila nora izkušnja. Sploh si nisem znala predstavljati kako daleč gremo. Res hudo! Po načrtih je šlo vse, ampak se mi je celo pot zdelo, da res ni videti konca. Čas prihoda se je kar prestavljal, avtodom je vozil brez pavze 32 ur. Menjavo sva delala na 3 do 4 ure, ampak ko se usedeš za volan in odštevaš ure, čas res nikamor ne gre. Bila je zanimiva izkušnja in s tem rasteš. Je pa res, da bom morala v prihodnje nekaj spremeniti. Na pot se bom odpravila še kak dan ali dva prej, saj sem bila utrujena po takšni poti. Super je, če prideš na lokacijo in si še lahko dan ali dva brez stresa. V prihodnje bi si želela, da bi lahko na dirke letela in ne bi bilo potrebno premagovati še teh 3000 kilometrov v eno in drugo smer. Ampak tudi to je čar tega športa!”
Prvič si se spopadla s tem sistemom tekmovanja. Ti odgovarja? Boš morala prilagoditi/spremeniti svoj trening?
“Sistem, ljudje in celotno tekmovanje oz. prvenstvo mi ustreza. Komaj čakam da se vrnem nazaj na dirke in končno v celoti odpeljem tako, kot sem si zamislila. Vedno so prisotne kakšne spremembe, ko se podajaš na drugačno disciplino. V petek sem najprej odpeljala super test. To je večerna dirka, kjer se boriš na čas vzporedno z nasprotnico. Dosegla sem boljši čas. Vožnja traja dva kroga, vsak tekmovalec vozi svojo traso. Pri tej dirki je pomembno, da si tekoč in hiter, saj voziš čez narejene ovire – skale, skoki, narejeni podhodi in nadhodi. Ta dan sem dirko zaključila na 8. mestu z malo smole, saj sem bila pri enem skoku predolga in sem preskočila na drugo traso. Ker so maršali videli samo to in mislili, da sem na narobni trasi, so me ustavili. Dokler niso dali pristojni, ki so videli dogodek, zelene luči, sem stala na stezi in čakala, da so se mi maršali odmaknili in sem lahko nadaljevala dirko. Škoda je, ker čas teče, rezultat pa je vezan na čas. Ampak nič zato, bila sem res tekoča na ovirah in to je bil glavni cilj: da ne padam.”
Popelji nas čez nesrečni dogodek, ko si si poškodovala gleženj. Če se ne motim, si po poškodbi še nadaljevala in zaključila etapo?
“V soboto se je začel peklenski dan. Nekako se nisem mogla sprostiti na motorju, nisva se ujela kot običajno, celo dirko sem vozila nekje na 8. oziroma 9. mestu, prav tako sem držala pozicijo po padcu. Dirka je sestavljena iz treh special testov in transferja. Odpeljati moramo 2 kroga, kar pomeni, da je cel krog skupaj s transferjem dolg 80 km, vse skupaj pa traja okrog 2 uri in pol. No, jaz sem odpeljala vseh 5 ur, ampak se mi je ta nesrečen padec zgodil na zadnjem special testu v prvem krogu. Ko padeš, se načeloma pobereš in greš naprej, ampak takoj, ko sem se dvignila tal, sem vedela, da nekaj ni v redu. Na nogo nisem mogla stopiti, bolečine so bile neverjetne. Ampak vedeli smo, da če grem po zdravniško pomoč, ne bom videla ne sobotne in ne nedeljske dirke. Zato sem stisnila zobe, moji ljudje so me dobesedno posedli na motor, da sem lahko odpeljala celotni drugi krog. Iskreno povedano – v niti enem trenutka drugega kroga nisem uživala, solze so mi tekle pod čelado, ampak je bila tako neverjetna želja po tej dirki, da sem nadaljevala. Marsikdo ne bo razumel tega. Ni mi žal, kljub temu, da je poškodba sedaj temu primerna. Vožnjo sem izpeljala do konca, a žal zaman. Zdravnica ni izdala potrdila, da bi nedeljsko dirko lahko štartala.”
Foto: Jon Razinger
Kako so te sprejele sotekmovalke? Si se s katero posebej povezala?
“Res sem bila pozitivno presenečena, kako so me sprejele sotekmovalke in nasploh ljudje v tem svetu. Super je bilo, punce so res super! Smo navezale stike, se spoprijateljile in res se veselim povratka. Z dvema puncama sem ves čas v kontaktu.”
Zdaj si dobila tudi prve občutke, kam sodiš v svetu Endura v svetovnem merilu. Si s prikazanim, seveda do nesrečnega dogodka, zadovoljna?
“Sedaj sem se spoznala s sistemom, ki je precej drugačen od Extreme endura. Vesela sem, ker zdaj poznam vsa pravila in celoten postopek, kar dirkaču omogoča lažje koncentriranje na samo dirko. Zavedam se, da zdaj nisem bila prava Tjaša, ki se usede na motor in odpelje kot zna. Ampak sedaj vem vse, kar je potrebno za v prihodnje.”
Kako okreva gleženj, kako se počutiš in kako bo izgledal preostanek tvoje tekmovalne sezone 2022?
“Rekla bom samo: MOJ ČAS ŠE PRIDE, kot pravi moj slogan na spletni strani: najprej moraš premagati sebe, nato še druge (tjasafifer.com). Brez pravih dobrih ljudi bi še najverjetneje zdaj nosila gips in gledala TV. Pravijo, da ni enostavna poškodba, saj ni ne navaden zlom ali zvin, ampak je kar komplet (zvin, izpah, zlom notranje kosti, poškodovana glavna tetiva notranje strani, natrgana ahilova tetiva, natrgane in poškodovane ostale vezi v gležnju ter živci). Sedaj je četrti teden po poškodbi. Vsak dan delam terapije z mojo fizioterapevtko Darjo Kramberger, bolj poznano pod vzdevkom Pika, in kondicijske treninge s trenerjem Nejcem Juršetom. Napredek je viden iz dneva v dan, ampak časa ne moreš prehiteti. Žal se sezona odvija in dirke potekajo nemoteno. Mi pa smo spremenili načrte in ves plan prirejamo za dirke, ki se bodo odvijale v mesecu septembru in oktobru. Vesela sem, da imam ob sebi ljudi, ki v takih trenutkih verjamejo vame in me podpirajo. Ne bi šlo brez družine, prijateljev, sponzorjev, moje fizioterapevtke Pike, trenerja Nejca in seveda navijačev. Hvala vsem.”
Mi pa se že veselimo Tjašine vrnitve.
B.K.
