Foto: Proelium
Emra Kujović že od mladih let trdo dela in se posveča svoji ljubezni do košarke. Njena športna pot je oblikovala ne le njene veščine, ampak tudi njen karakter in osebnost. Z izjemno discipliniranostjo, vztrajnostjo in strastjo do igre se je skozi leta razvijala tako kot športnica kot tudi kot oseba. Zaradi svoje želje po nenehnem izboljševanju je postala del nove generacije Mladih upov, ki imajo priložnost rasti pod okriljem Športne agencije Proelium. V tem intervjuju delimo njeno izkušnjo in pogled na to, kako ji je športna pot spremenila življenje in kaj vse jo še čaka v prihodnosti.
Kako bi opisala svoje začetke v športu, s katerim se ukvarjaš? Ali te je kdo posebej navdihnil za ta šport?
“Moja športna pot se je začela v športni šoli, kjer smo vsak mesec preizkušali različne športe. Košarka mi je bila med vsemi najbolj všeč, zato sem se odločila vztrajati in začela trenirati v košarkarskem klubu. Starši so me navdihnili, saj so vedno poudarjali pomembnost športa v življenju. Njihova podpora in ljubezen do igre sta me motivirali, da sem že v mladih letih začela trenirati.”
Kaj ti pomeni podpora prijateljev in družine na tvoji športni poti? Meniš, da je ključnega pomena?
“Podpora prijateljev in družine mi pomeni zelo veliko, saj me motivira in spodbuja, da vztrajam tudi v težkih trenutkih. Njihova prisotnost na tekmah in razumevanje mojih obveznosti mi dajejo dodatno moč. Menim, da je podpora ključnega pomena, saj brez nje ne bi imela enake samozavesti in volje za doseganje svojih ciljev.”
Kdo te na tvoji športni poti najbolj podpira?
“Na moji športni poti me najbolj podpira moja družina. Vedno so ob meni, ne glede na to, ali gre za zmage ali poraze. Njihova spodbuda, razumevanje in pomoč mi dajejo moč, da vztrajam tudi v najtežjih trenutkih. Poleg njih pa so mi v veliko oporo tudi trenerji in prijatelji, ki verjamejo vame in me motivirajo, da dam vedno vse od sebe.”
Kateri trenutek na tvoji športni poti ti je najbolj ostal v spominu?
“Najbolj mi je ostal v spominu trenutek pred kratkim, ko smo obiskali Zenico in igrali WABA2 ligo. Tekmovali smo v veliki dvorani pred večjo publiko, kar je bilo že samo po sebi izjemno doživetje. Še posebej poseben pa je bil občutek, ko smo premagali njihovo domačo ekipo na njihovem igrišču. Kljub komentarjem s tribun in začetnemu zaostanku smo kot ekipa stopile skupaj, se borile do konca in uspeli dobiti tekmo. To je bil trenutek, ko smo resnično pokazale ekipni duh, vztrajnost in željo po zmagi.”
Kako te je šport spremenil kot osebo?
“Šport me je oblikoval kot osebo na številnih področjih. Naučil me je discipline, vztrajnosti in kako se spopadati z izzivi ter porazi. Razvil je mojo sposobnost dela v timu, odgovornost in organizacijo časa. Preko športa sem pridobila tudi več samozavesti in se naučila ceniti pomen trdega dela. Poleg tega me je naučil, kako pomembno je ohranjati pozitivno miselnost, tudi ko stvari ne gredo po načrtih.”
Kakšni so tvoji cilji za prihodnost – tako v športu kot v življenju?
“Moji cilji za prihodnost v športu so, da se še naprej razvijam kot igralka, izboljšam svoje veščine in skupaj z ekipo dosežem čim višjo raven v košarki, morda celo na mednarodnem nivoju. V življenju pa želim zaključiti šolanje, pridobiti dobro izobrazbo in najti poklic, ki me veseli. Hkrati si želim ostati povezana s športom, saj mi daje disciplino in veselje, ki sta pomembna tudi za druge vidike življenja.”
Kakšno je tvoje mnenje o konkurenci v športu, s katerim se ukvarjaš? Kako nate vpliva prisotnost močnih nasprotnikov – te motivira ali povzroča tremo?
“Konkurenca v športu, s katerim se ukvarjam, je zelo močna, kar vidim kot izziv in priložnost za rast. Prisotnost močnih nasprotnikov me predvsem motivira – navdihujejo me, da treniram še bolj predano in se nenehno izboljšujem. Seveda je včasih prisotna tudi trema, a jo poskušam spremeniti v pozitivno energijo in zbranost. Verjamem, da brez konkurence ne bi mogla doseči svojega največjega potenciala, saj prav ti izzivi pomagajo, da postanem boljša športnica in oseba.”
Kako izgledajo tvoji treningi? Opiši, kako dolgo trajajo, kako so sestavljeni, kateri del ti je najljubši in kateri najtežji.
“Moji treningi običajno trajajo uro in pol do dve uri. Ogrevanje začnemo z razteznimi vajami, pogosto pa se za začetek ogrejemo s tekaškimi vajami skozi različne ekipne igre. Nato sledijo tehnične in taktične vaje, kot so dribling, podaje in vadba akcij. Na koncu treninga pogosto igramo kratke tekme med seboj. Moj najljubši del je, ko na koncu igramo med sabo. Najtežji del pa so kondicijski treningi, ker so zelo zahtevni, vendar vem, da so ključni za vzdržljivost in moč.”
Kako usklajuješ šport, šolo in prosti čas? Kaj meniš o iskanju ravnotežja med temi obveznostmi?
“Usklajevanje športa, šole in prostega časa zahteva dobro organizacijo in disciplino. Ključ je v postavljanju prioritet, šolo in treninge jemljem resno, vendar si urnik načrtujem tako, da ostane prostor tudi za sprostitev. Prosti čas izkoristim za dejavnosti, ki me napolnijo z energijo, kot so druženje z bližnjimi ali branje. Iskanje ravnotežja med temi obveznostmi je zame zelo pomembno, saj verjamem, da se le z dobro organizacijo in skrbjo za duševno zdravje lahko dolgoročno dosežejo uspehi na vseh področjih.”
Šport skrbi za tvoje fizično zdravje in pripravljenost, kako pa poskrbiš za svoje duševno zdravje in psihično stabilnost?
“Za duševno zdravje skrbim z redno sprostitvijo in iskanjem ravnovesja v vsakdanjem življenju. Zvečer si vzamem čas za branje dobre knjige, saj me to pomirja in omogoča pobeg od vsakodnevnega stresa. Poleg tega mi je pomembno tudi preživljanje časa z družino, saj so potovanja z njimi zame odlična priložnost za sprostitev.”
Če ti v športu ne bi uspelo, imaš načrt B? Kaj bi počela, če ne bi bila športnica?
“Zavedam se, da lahko ena sama poškodba pripelje do konca športne kariere, zato sem si od začetka prizadevala razmišljati tudi o prihodnosti. Vedno sem si želela, da bi po končani šoli nadaljevala izobraževanje, najbolj v smeri kriminalistike, saj me to področje zelo zanima. Preučevanje primerov, iskanje resnice in pomoč pri zagotavljanju pravičnosti bi bilo nekaj, v čemer bi se z veseljem preizkusila, če športna pot ne bi uspela.”
Kaj te poleg športa še navdušuje ali zanima?
“Zelo me zanima področje kriminalistike, saj me privlači analiza in reševanje ugank. Poleg tega si rada vzamem čas za branje knjig, tako da sem združila dve stvari, ki jih imam rada – kriminalistiko in branje.”
Imaš kakšen skriti talent ali hobi, ki ga ljudje ne poznajo?
“Moj skriti talent in hobi je programiranje. V prostem času rada raziskujem različne programske jezike in aplikacije za programiranje, saj me navdušuje reševanje problemov in ustvarjanje novih stvari. Programiranje mi predstavlja izziv in hkrati sprostitev.”
Če bi lahko za en dan zamenjala življenje z nekom, kdo bi bila in zakaj?
“Če bi lahko za en dan zamenjala življenje z nekom, bi verjetno izbrala nekoga, kot je Novak Đoković – vrhunski športnik, ki je legenda v tenisu in izjemen človek. Zanimala bi me izkušnja biti na vrhu svojega športa, izkusiti pritiske, ki prihajajo z najvišjimi pričakovanji, a hkrati uživati v vseh dosežkih in priznanju. Ob tem pa me zelo navdušuje tudi njegova osebnost – njegova disciplina, osredotočenost na zdravje in dobro počutje ter njegova sposobnost, da ostane zmeren in spoštljiv, kljub svojemu uspehu.”
Katerih je 5 stvari, ki jih imaš vedno v svoji potovalki poleg športne opreme?
“Telefon, slušalke, ploščice ali prigrizke, robčki in labelo.”
Si kdaj razmišljala, da bi prenehala s športom? Zakaj? Kaj te je prepričalo, da vztrajaš?
“Da, včasih sem razmišljala, da bi prenehala s športom, predvsem zaradi trenutkov, ko sem čutila preobremenjenost in pomanjkanje motivacije. Vendar me je vedno znova prepričala strast do tega, kar počnem, in občutek, da sem na pravi poti. Zavedanje, koliko sem že dosegla, in podpora moje družine, trenerjev in prijateljev so tisti dejavniki, ki me spodbujajo, da vztrajam in premagam morebitne dvome.”
Imaš kakšen strah ali fobijo, ki bi jo rada premagala?
“Nekoliko me je strah pred javnim nastopanjem, predvsem ko moram govoriti pred večjo množico ljudi. Čeprav se tega straha zavedam, sem se že večkrat soočila z njim in sčasoma postajam bolj samozavestna.”
Kako si predstavljaš svoje življenje čez 10 let?
“Verjetno bom že dosegla svoje cilje na profesionalnem področju, a hkrati še vedno aktivna v športu, če bo to mogoče. Zase želim stabilno in izpolnjeno življenje, kjer bom lahko sledila svojim strastem, pomagala drugim in imela ob sebi ljudi, ki so mi pomembni.”
Imamo še nekaj vprašanj na temo tvoje udeležbe v Mastercard Športni akademiji. Kaj bi rekla, kakšna je razlika od začetka akademije pa do danes?
“Sama vidim res veliko razliko. Če bi se videla takrat, ne bi verjela, da bom prišla tako daleč. Na to razliko je vplivalo vso znanje, ki sem ga tukaj pridobila, postala sem veliko bolj samozavestna.”
Bi izpostavila kakšno znanje, ki ti je res koristilo, ali trenutek, ki se ga najbolj spomniš?
“Najbolj se spomnim predavanja, kjer smo se učili dihalnih tehnik. Sprva sem se spraševala, zakaj in kdaj bi to sploh potrebovala, vendar sem se kasneje večkrat ujela v situacijah, ko sem razmišljala o dihanju pred tekmovanjem, in zato mi je to ostalo v spominu.”
Kaj bi rekla nekomu, ki danes razmišlja o tem, da bi postal član Mastercard Športne akademije?
“Več športnikov me je že vprašalo, ali je to vredno ali ne, in sem jim lahko povedala vse najboljše in da naj se pridružijo. Ampak menim, da je to odvisno tudi od samega športnika – če želiš narediti nekaj več za sebe, nimaš kaj za izgubiti. Menim, da je to najboljših 8 mesecev, saj sem tukaj res najbolje izkoristila svoj čas.”
Kaj bi povedala dve leti mlajši sebi?
“Da se sprostim in da sem bolj pogumna.”
Emri želimo vse najboljše na njeni nadaljnji poti.
Foto: Proelium
Emra Kujović že od mladih let trdo dela in se posveča svoji ljubezni do košarke. Njena športna pot je oblikovala ne le njene veščine, ampak tudi njen karakter in osebnost. Z izjemno discipliniranostjo, vztrajnostjo in strastjo do igre se je skozi leta razvijala tako kot športnica kot tudi kot oseba. Zaradi svoje želje po nenehnem izboljševanju je postala del nove generacije Mladih upov, ki imajo priložnost rasti pod okriljem Športne agencije Proelium. V tem intervjuju delimo njeno izkušnjo in pogled na to, kako ji je športna pot spremenila življenje in kaj vse jo še čaka v prihodnosti.
Kako bi opisala svoje začetke v športu, s katerim se ukvarjaš? Ali te je kdo posebej navdihnil za ta šport?
“Moja športna pot se je začela v športni šoli, kjer smo vsak mesec preizkušali različne športe. Košarka mi je bila med vsemi najbolj všeč, zato sem se odločila vztrajati in začela trenirati v košarkarskem klubu. Starši so me navdihnili, saj so vedno poudarjali pomembnost športa v življenju. Njihova podpora in ljubezen do igre sta me motivirali, da sem že v mladih letih začela trenirati.”
Kaj ti pomeni podpora prijateljev in družine na tvoji športni poti? Meniš, da je ključnega pomena?
“Podpora prijateljev in družine mi pomeni zelo veliko, saj me motivira in spodbuja, da vztrajam tudi v težkih trenutkih. Njihova prisotnost na tekmah in razumevanje mojih obveznosti mi dajejo dodatno moč. Menim, da je podpora ključnega pomena, saj brez nje ne bi imela enake samozavesti in volje za doseganje svojih ciljev.”
Kdo te na tvoji športni poti najbolj podpira?
“Na moji športni poti me najbolj podpira moja družina. Vedno so ob meni, ne glede na to, ali gre za zmage ali poraze. Njihova spodbuda, razumevanje in pomoč mi dajejo moč, da vztrajam tudi v najtežjih trenutkih. Poleg njih pa so mi v veliko oporo tudi trenerji in prijatelji, ki verjamejo vame in me motivirajo, da dam vedno vse od sebe.”
Kateri trenutek na tvoji športni poti ti je najbolj ostal v spominu?
“Najbolj mi je ostal v spominu trenutek pred kratkim, ko smo obiskali Zenico in igrali WABA2 ligo. Tekmovali smo v veliki dvorani pred večjo publiko, kar je bilo že samo po sebi izjemno doživetje. Še posebej poseben pa je bil občutek, ko smo premagali njihovo domačo ekipo na njihovem igrišču. Kljub komentarjem s tribun in začetnemu zaostanku smo kot ekipa stopile skupaj, se borile do konca in uspeli dobiti tekmo. To je bil trenutek, ko smo resnično pokazale ekipni duh, vztrajnost in željo po zmagi.”
Kako te je šport spremenil kot osebo?
“Šport me je oblikoval kot osebo na številnih področjih. Naučil me je discipline, vztrajnosti in kako se spopadati z izzivi ter porazi. Razvil je mojo sposobnost dela v timu, odgovornost in organizacijo časa. Preko športa sem pridobila tudi več samozavesti in se naučila ceniti pomen trdega dela. Poleg tega me je naučil, kako pomembno je ohranjati pozitivno miselnost, tudi ko stvari ne gredo po načrtih.”
Kakšni so tvoji cilji za prihodnost – tako v športu kot v življenju?
“Moji cilji za prihodnost v športu so, da se še naprej razvijam kot igralka, izboljšam svoje veščine in skupaj z ekipo dosežem čim višjo raven v košarki, morda celo na mednarodnem nivoju. V življenju pa želim zaključiti šolanje, pridobiti dobro izobrazbo in najti poklic, ki me veseli. Hkrati si želim ostati povezana s športom, saj mi daje disciplino in veselje, ki sta pomembna tudi za druge vidike življenja.”
Kakšno je tvoje mnenje o konkurenci v športu, s katerim se ukvarjaš? Kako nate vpliva prisotnost močnih nasprotnikov – te motivira ali povzroča tremo?
“Konkurenca v športu, s katerim se ukvarjam, je zelo močna, kar vidim kot izziv in priložnost za rast. Prisotnost močnih nasprotnikov me predvsem motivira – navdihujejo me, da treniram še bolj predano in se nenehno izboljšujem. Seveda je včasih prisotna tudi trema, a jo poskušam spremeniti v pozitivno energijo in zbranost. Verjamem, da brez konkurence ne bi mogla doseči svojega največjega potenciala, saj prav ti izzivi pomagajo, da postanem boljša športnica in oseba.”
Kako izgledajo tvoji treningi? Opiši, kako dolgo trajajo, kako so sestavljeni, kateri del ti je najljubši in kateri najtežji.
“Moji treningi običajno trajajo uro in pol do dve uri. Ogrevanje začnemo z razteznimi vajami, pogosto pa se za začetek ogrejemo s tekaškimi vajami skozi različne ekipne igre. Nato sledijo tehnične in taktične vaje, kot so dribling, podaje in vadba akcij. Na koncu treninga pogosto igramo kratke tekme med seboj. Moj najljubši del je, ko na koncu igramo med sabo. Najtežji del pa so kondicijski treningi, ker so zelo zahtevni, vendar vem, da so ključni za vzdržljivost in moč.”
Kako usklajuješ šport, šolo in prosti čas? Kaj meniš o iskanju ravnotežja med temi obveznostmi?
“Usklajevanje športa, šole in prostega časa zahteva dobro organizacijo in disciplino. Ključ je v postavljanju prioritet, šolo in treninge jemljem resno, vendar si urnik načrtujem tako, da ostane prostor tudi za sprostitev. Prosti čas izkoristim za dejavnosti, ki me napolnijo z energijo, kot so druženje z bližnjimi ali branje. Iskanje ravnotežja med temi obveznostmi je zame zelo pomembno, saj verjamem, da se le z dobro organizacijo in skrbjo za duševno zdravje lahko dolgoročno dosežejo uspehi na vseh področjih.”
Šport skrbi za tvoje fizično zdravje in pripravljenost, kako pa poskrbiš za svoje duševno zdravje in psihično stabilnost?
“Za duševno zdravje skrbim z redno sprostitvijo in iskanjem ravnovesja v vsakdanjem življenju. Zvečer si vzamem čas za branje dobre knjige, saj me to pomirja in omogoča pobeg od vsakodnevnega stresa. Poleg tega mi je pomembno tudi preživljanje časa z družino, saj so potovanja z njimi zame odlična priložnost za sprostitev.”
Če ti v športu ne bi uspelo, imaš načrt B? Kaj bi počela, če ne bi bila športnica?
“Zavedam se, da lahko ena sama poškodba pripelje do konca športne kariere, zato sem si od začetka prizadevala razmišljati tudi o prihodnosti. Vedno sem si želela, da bi po končani šoli nadaljevala izobraževanje, najbolj v smeri kriminalistike, saj me to področje zelo zanima. Preučevanje primerov, iskanje resnice in pomoč pri zagotavljanju pravičnosti bi bilo nekaj, v čemer bi se z veseljem preizkusila, če športna pot ne bi uspela.”
Kaj te poleg športa še navdušuje ali zanima?
“Zelo me zanima področje kriminalistike, saj me privlači analiza in reševanje ugank. Poleg tega si rada vzamem čas za branje knjig, tako da sem združila dve stvari, ki jih imam rada – kriminalistiko in branje.”
Imaš kakšen skriti talent ali hobi, ki ga ljudje ne poznajo?
“Moj skriti talent in hobi je programiranje. V prostem času rada raziskujem različne programske jezike in aplikacije za programiranje, saj me navdušuje reševanje problemov in ustvarjanje novih stvari. Programiranje mi predstavlja izziv in hkrati sprostitev.”
Če bi lahko za en dan zamenjala življenje z nekom, kdo bi bila in zakaj?
“Če bi lahko za en dan zamenjala življenje z nekom, bi verjetno izbrala nekoga, kot je Novak Đoković – vrhunski športnik, ki je legenda v tenisu in izjemen človek. Zanimala bi me izkušnja biti na vrhu svojega športa, izkusiti pritiske, ki prihajajo z najvišjimi pričakovanji, a hkrati uživati v vseh dosežkih in priznanju. Ob tem pa me zelo navdušuje tudi njegova osebnost – njegova disciplina, osredotočenost na zdravje in dobro počutje ter njegova sposobnost, da ostane zmeren in spoštljiv, kljub svojemu uspehu.”
Katerih je 5 stvari, ki jih imaš vedno v svoji potovalki poleg športne opreme?
“Telefon, slušalke, ploščice ali prigrizke, robčki in labelo.”
Si kdaj razmišljala, da bi prenehala s športom? Zakaj? Kaj te je prepričalo, da vztrajaš?
“Da, včasih sem razmišljala, da bi prenehala s športom, predvsem zaradi trenutkov, ko sem čutila preobremenjenost in pomanjkanje motivacije. Vendar me je vedno znova prepričala strast do tega, kar počnem, in občutek, da sem na pravi poti. Zavedanje, koliko sem že dosegla, in podpora moje družine, trenerjev in prijateljev so tisti dejavniki, ki me spodbujajo, da vztrajam in premagam morebitne dvome.”
Imaš kakšen strah ali fobijo, ki bi jo rada premagala?
“Nekoliko me je strah pred javnim nastopanjem, predvsem ko moram govoriti pred večjo množico ljudi. Čeprav se tega straha zavedam, sem se že večkrat soočila z njim in sčasoma postajam bolj samozavestna.”
Kako si predstavljaš svoje življenje čez 10 let?
“Verjetno bom že dosegla svoje cilje na profesionalnem področju, a hkrati še vedno aktivna v športu, če bo to mogoče. Zase želim stabilno in izpolnjeno življenje, kjer bom lahko sledila svojim strastem, pomagala drugim in imela ob sebi ljudi, ki so mi pomembni.”
Imamo še nekaj vprašanj na temo tvoje udeležbe v Mastercard Športni akademiji. Kaj bi rekla, kakšna je razlika od začetka akademije pa do danes?
“Sama vidim res veliko razliko. Če bi se videla takrat, ne bi verjela, da bom prišla tako daleč. Na to razliko je vplivalo vso znanje, ki sem ga tukaj pridobila, postala sem veliko bolj samozavestna.”
Bi izpostavila kakšno znanje, ki ti je res koristilo, ali trenutek, ki se ga najbolj spomniš?
“Najbolj se spomnim predavanja, kjer smo se učili dihalnih tehnik. Sprva sem se spraševala, zakaj in kdaj bi to sploh potrebovala, vendar sem se kasneje večkrat ujela v situacijah, ko sem razmišljala o dihanju pred tekmovanjem, in zato mi je to ostalo v spominu.”
Kaj bi rekla nekomu, ki danes razmišlja o tem, da bi postal član Mastercard Športne akademije?
“Več športnikov me je že vprašalo, ali je to vredno ali ne, in sem jim lahko povedala vse najboljše in da naj se pridružijo. Ampak menim, da je to odvisno tudi od samega športnika – če želiš narediti nekaj več za sebe, nimaš kaj za izgubiti. Menim, da je to najboljših 8 mesecev, saj sem tukaj res najbolje izkoristila svoj čas.”
Kaj bi povedala dve leti mlajši sebi?
“Da se sprostim in da sem bolj pogumna.”
Emri želimo vse najboljše na njeni nadaljnji poti.
