Foto: Proelium
Med pogovorom z mladim rokometašem Tio Malovićem je takoj jasno, da pred njim leži svetla športna prihodnost, saj že s svojo predanostjo in talentom navdušuje na rokometnih igriščih. Njegova zgodba ni le zgodba o uspehih na igrišču, ampak tudi o globoki strasti do športa, ki ga spremlja že od malih nog, ter o vztrajnem prizadevanju, da doseže najvišje vrhove. Kot del nove generacije Mladih upov pa mu bo na tej poti v veliko pomoč tudi Športna agencija Proelium.
Kako bi opisal svoje začetke v športu, s katerim se ukvarjaš? Ali te je kdo posebej navdihnil za ta šport?
“Z rokometom sem se začel ukvarjati čisto naključno. Preden sem se odločil za rokomet, sem v prvem razredu nekaj časa treniral nogomet. Kasneje pa sva na pobudo najboljšega prijatelja skupaj začela trenirati rokomet. Z očetom sva že prej hodila na rokometne tekme, saj je očeta, ko je prišel v Slovenijo v Celje, takoj navdušil celjski rokometni klub. Od začetka mojega rokometnega treniranja pa vse do vstopa v člansko ekipo sem redno spremljal to ekipo na vsaki tekmi. Mislim, da sem morda zamudil samo tri domače tekme od začetka svoje rokometne poti pred 13 leti do vstopa v člansko ekipo, saj sem vsak teden znova želel videti, kaj bodo pokazali, in se s tem tudi na nek način učil.”
Kaj ti pomeni podpora prijateljev in družine na tvoji športni poti? Meniš, da je ključnega pomena?
“Podpora družine in pravih prijateljev se mi zdi v vsaki uspešni športni karieri izrednega pomena. Tu so zate, ko si najboljši, in takrat, ko ti ne gre tako dobro, ko si zdrav in ko si poškodovan. Spodbujajo te in motivirajo, zato imam tudi jaz dolžnost, da vse, kar počnem, ne počnem samo za sebe, temveč tudi za ljudi, ki so v mojem ozadju in mi stojijo ob strani že od vsega začetka. Želim jim pokazati, da njihov trud zame ni bil zaman.”
Kdo te na tvoji športni poti najbolj podpira?
“Na moji športni poti me najbolj podpirajo moja družina in sorodniki, ki me ves čas spremljajo, ne glede na to, kje v svetu se nahajajo. To mi veliko pomeni, ker mi s tem pokažejo, da verjamejo vame. Njihova ljubezen me motivira in spodbuja, da sem iz dneva v dan boljši.”
Kateri trenutek na tvoji športni poti ti je najbolj ostal v spominu?
“Najbolj mi je ostal v spominu zadnji naslov državnih prvakov z mladinsko ekipo, v kateri sem bil tudi kapetan.”
Kako te je šport spremenil kot osebo?
“Šport mi je pomagal pri tem, da sem kot oseba bolj discipliniran, potrpežljiv in v primerih, ko mi kaj ne gre, se ne obremenjujem s tem in poskušam, dokler mi ne uspe.”
Kakšni so tvoji cilji za prihodnost – tako v športu kot v življenju?
“Moj glavni cilj je, da igram za enega izmed treh najboljših evropskih klubov, da skupaj z ekipo osvojimo Ligo prvakov in da vsaj enkrat prejmem nagrado za MVP igralca. Moji življenjski cilji pa so, da postanem finančno stabilen in si ustvarim svojo družino.”
Kakšno je tvoje mnenje o konkurenci v športu, s katerim se ukvarjaš? Kako nate vpliva prisotnost močnih nasprotnikov – te motivira ali povzroča tremo?
“Menim, da je konkurenca v vsakem športu nujna, saj je tekmovalnost in želja po zmagi eden izmed glavnih virov motivacije za napredovanje v športu. Tako na igrišču kot izven njega sem precej tekmovalen, vedno sem ‘žejen’ zmage in želim biti najboljši. Zato, ko vidim močnega nasprotnika, me to le še bolj motivira, da mu pokažem, da se bo moral izredno potruditi, če me bo želel premagati.”
Kako izgledajo tvoji treningi? Opiši, kako dolgo trajajo, kako so sestavljeni, kateri del ti je najljubši in kateri najtežji.
“Moj trening ponavadi traja približno 2 uri. Na začetku se najprej dobro ogrejemo na mestu, nato v teku, v parih, kasneje pa golmane ogrejemo še tako, da jim z različnimi vajami in streli na gol omogočimo občutek za žogo. V glavnem delu treninga se postavimo v različne situacije, ki se lahko zgodijo med igro (4 v 3, 3 v 2). Če se pripravljamo na določeno ekipo, pa treniramo tudi akcije v igri 6 v 6. Na koncu pa je moj najljubši del treninga – igra čez celo igrišče. V pripravljalnem obdobju imamo še po treningu tek, in sicer 2x(6x71m). Moram reči, da na treningu nimam nobenega dela, ki bi mi bil najtežji, saj vse, kar počnem, počnem z veseljem. Seveda pride kakšen dan, ko sem malo manj motiviran, ampak to nikoli ni vplivalo na mojo željo po napredku, in vedno, če se le da, dam 100%.”
Kako usklajuješ šport, šolo in prosti čas? Kaj meniš o iskanju ravnotežja med temi obveznostmi?
“Vse svoje dejavnosti usklajujem tako, da si že vnaprej napišem in pripravim časovnico, kaj in kdaj bom počel. To mi pomaga, da se lažje organiziram in da nič ne pozabim. Zdi se mi, da je ravnotežje dokaj pomembno. Pomemben del uspeha je tudi, da občasno pozabiš na šport in vse obveznosti, se sprostiš in spočiješ.”
Šport skrbi za tvoje fizično zdravje in pripravljenost, kako pa poskrbiš za svoje duševno zdravje in psihično stabilnost?
“Za svoje duševno zdravje skrbim s sprehodi v naravi, ki me res sproščajo, ter z meditacijo in dihalnimi vajami.”
Če ti v športu ne bi uspelo, imaš načrt B? Kaj bi počel, če ne bi bil športnik?
“Nimam plana B.”
Kaj te poleg športa še navdušuje ali zanima?
“Poleg športa me najbolj zanimajo še avtomobili, saj se zelo rad vozim, ker mi to prav tako predstavlja neko vrsto sprostitve.”
Imaš kakšen skriti talent ali hobi?
“Moram reči, da nimam nekih posebnih skritih talentov, se pa, kot sem omenil, zelo rad vozim in raziskujem stvari o avtomobilih. Svoj prosti čas rad preživljam tudi v naravi.”
Če bi lahko za en dan zamenjal življenje z nekom, kdo bi bil in zakaj?
“Svojega življenja ne bi zamenjal z nikomer, saj si ne želim biti nihče drug.”
Imaš kakšen strah ali fobijo, ki bi jo rad premagal?
“Nimam nobenega strahu, saj se bojim le Boga.”
Naštej 5 stvari, ki jih imaš vedno v svoji potovalki poleg športne opreme?
“Slušalke, ker sem težko brez glasbe, žvečilni gumi, rezervne vezalke, saj se mi pretrgajo vsaj enkrat na mesec, in pa seveda telefon ter denarnica.”
Si kdaj razmišljal, da bi prenehal s športom? Zakaj? Kaj te je prepričalo, da vztrajaš?
“Bilo je nekaj težkih trenutkov, ko sem si želel odnehati. Glavni razlog je bil, ker nisem igral, čeprav sem dobro treniral in sem bil prepričan, da lahko prispevam k ekipi. Bil sem čisto potrt, saj sem vedel, da dajem 100 % in da si zaslužim vsaj malo igre. Starša sta me spodbujala skozi to obdobje in mi ves čas govorila, da bo nekega dne prišel moj čas in da naj samo pridno treniram naprej, saj vidita, da imam veselje in željo. Zdaj sem več kot hvaležen za to, saj sem se s tem naučil, da ni važno, če nekaj časa mogoče ne igram, čeprav menim, da si to zaslužim, ker bo moj čas, v kolikor se bom trudil, definitivno prišel slej ali prej.«
Kako si predstavljaš svoje življenje čez 10 let?
“Predstavljam si, da igram v enem izmed najuspešnejših klubov, da sem finančno stabilen ter da imam ob sebi ljubečo ženo in otroka.”
Imamo še nekaj vprašanj glede Mastercard Športne akademije, katere del si bil tudi ti. Kako bi opisal to obdobje?
” Zdi se mi, da sem skozi športno akademijo odprl oči, spoznal, kakšen pogled imajo tudi drugi športniki na svoj in na moj šport, dobil širšo sliko in spoznal stvari, ki so v ozadju športa, pa se niti sam nisem zavedal, kakšen vpliv imajo, npr. psihologija in športna prehrana.”
V Športni akademiji je bilo veliko sovrstnikov, ki prihajajo iz različnih športov, z nekaterimi ste se tudi spoprijateljili. Kakšno je tvoje mnenje o prijateljstvu v športu? Ali je to pomembno?
“Mislim, da je to pomembno, saj imamo kot športniki tudi prijatelje in starše, ki se ne spoznajo vedno na šport, in je prav, da imaš nekoga, s katerim se lahko pogovoriš in deliš stvari, ki jih prej morda nisi mogel deliti.”
Kaj bi bil tvoj nasvet mlajšim športnikom, ki razmišljajo o vključitvi v Mastercard Športno akademijo? Bi jim priporočil vpis?
“Definitivno bi priporočil vpis v akademijo, saj ti nudi odlično podporo, prijateljstva, poznanstva in predvsem znanje, ki ti predstavlja dobro popotnico tako na športni poti kot tudi pri soočanju z izzivi v vsakdanjem življenju. Znanje, ki ga pridobiš v akademiji, je koristno tudi za tiste, ki se ne ukvarjajo profesionalno s športom.”
Foto: Proelium
Med pogovorom z mladim rokometašem Tio Malovićem je takoj jasno, da pred njim leži svetla športna prihodnost, saj že s svojo predanostjo in talentom navdušuje na rokometnih igriščih. Njegova zgodba ni le zgodba o uspehih na igrišču, ampak tudi o globoki strasti do športa, ki ga spremlja že od malih nog, ter o vztrajnem prizadevanju, da doseže najvišje vrhove. Kot del nove generacije Mladih upov pa mu bo na tej poti v veliko pomoč tudi Športna agencija Proelium.
Kako bi opisal svoje začetke v športu, s katerim se ukvarjaš? Ali te je kdo posebej navdihnil za ta šport?
“Z rokometom sem se začel ukvarjati čisto naključno. Preden sem se odločil za rokomet, sem v prvem razredu nekaj časa treniral nogomet. Kasneje pa sva na pobudo najboljšega prijatelja skupaj začela trenirati rokomet. Z očetom sva že prej hodila na rokometne tekme, saj je očeta, ko je prišel v Slovenijo v Celje, takoj navdušil celjski rokometni klub. Od začetka mojega rokometnega treniranja pa vse do vstopa v člansko ekipo sem redno spremljal to ekipo na vsaki tekmi. Mislim, da sem morda zamudil samo tri domače tekme od začetka svoje rokometne poti pred 13 leti do vstopa v člansko ekipo, saj sem vsak teden znova želel videti, kaj bodo pokazali, in se s tem tudi na nek način učil.”
Kaj ti pomeni podpora prijateljev in družine na tvoji športni poti? Meniš, da je ključnega pomena?
“Podpora družine in pravih prijateljev se mi zdi v vsaki uspešni športni karieri izrednega pomena. Tu so zate, ko si najboljši, in takrat, ko ti ne gre tako dobro, ko si zdrav in ko si poškodovan. Spodbujajo te in motivirajo, zato imam tudi jaz dolžnost, da vse, kar počnem, ne počnem samo za sebe, temveč tudi za ljudi, ki so v mojem ozadju in mi stojijo ob strani že od vsega začetka. Želim jim pokazati, da njihov trud zame ni bil zaman.”
Kdo te na tvoji športni poti najbolj podpira?
“Na moji športni poti me najbolj podpirajo moja družina in sorodniki, ki me ves čas spremljajo, ne glede na to, kje v svetu se nahajajo. To mi veliko pomeni, ker mi s tem pokažejo, da verjamejo vame. Njihova ljubezen me motivira in spodbuja, da sem iz dneva v dan boljši.”
Kateri trenutek na tvoji športni poti ti je najbolj ostal v spominu?
“Najbolj mi je ostal v spominu zadnji naslov državnih prvakov z mladinsko ekipo, v kateri sem bil tudi kapetan.”
Kako te je šport spremenil kot osebo?
“Šport mi je pomagal pri tem, da sem kot oseba bolj discipliniran, potrpežljiv in v primerih, ko mi kaj ne gre, se ne obremenjujem s tem in poskušam, dokler mi ne uspe.”
Kakšni so tvoji cilji za prihodnost – tako v športu kot v življenju?
“Moj glavni cilj je, da igram za enega izmed treh najboljših evropskih klubov, da skupaj z ekipo osvojimo Ligo prvakov in da vsaj enkrat prejmem nagrado za MVP igralca. Moji življenjski cilji pa so, da postanem finančno stabilen in si ustvarim svojo družino.”
Kakšno je tvoje mnenje o konkurenci v športu, s katerim se ukvarjaš? Kako nate vpliva prisotnost močnih nasprotnikov – te motivira ali povzroča tremo?
“Menim, da je konkurenca v vsakem športu nujna, saj je tekmovalnost in želja po zmagi eden izmed glavnih virov motivacije za napredovanje v športu. Tako na igrišču kot izven njega sem precej tekmovalen, vedno sem ‘žejen’ zmage in želim biti najboljši. Zato, ko vidim močnega nasprotnika, me to le še bolj motivira, da mu pokažem, da se bo moral izredno potruditi, če me bo želel premagati.”
Kako izgledajo tvoji treningi? Opiši, kako dolgo trajajo, kako so sestavljeni, kateri del ti je najljubši in kateri najtežji.
“Moj trening ponavadi traja približno 2 uri. Na začetku se najprej dobro ogrejemo na mestu, nato v teku, v parih, kasneje pa golmane ogrejemo še tako, da jim z različnimi vajami in streli na gol omogočimo občutek za žogo. V glavnem delu treninga se postavimo v različne situacije, ki se lahko zgodijo med igro (4 v 3, 3 v 2). Če se pripravljamo na določeno ekipo, pa treniramo tudi akcije v igri 6 v 6. Na koncu pa je moj najljubši del treninga – igra čez celo igrišče. V pripravljalnem obdobju imamo še po treningu tek, in sicer 2x(6x71m). Moram reči, da na treningu nimam nobenega dela, ki bi mi bil najtežji, saj vse, kar počnem, počnem z veseljem. Seveda pride kakšen dan, ko sem malo manj motiviran, ampak to nikoli ni vplivalo na mojo željo po napredku, in vedno, če se le da, dam 100%.”
Kako usklajuješ šport, šolo in prosti čas? Kaj meniš o iskanju ravnotežja med temi obveznostmi?
“Vse svoje dejavnosti usklajujem tako, da si že vnaprej napišem in pripravim časovnico, kaj in kdaj bom počel. To mi pomaga, da se lažje organiziram in da nič ne pozabim. Zdi se mi, da je ravnotežje dokaj pomembno. Pomemben del uspeha je tudi, da občasno pozabiš na šport in vse obveznosti, se sprostiš in spočiješ.”
Šport skrbi za tvoje fizično zdravje in pripravljenost, kako pa poskrbiš za svoje duševno zdravje in psihično stabilnost?
“Za svoje duševno zdravje skrbim s sprehodi v naravi, ki me res sproščajo, ter z meditacijo in dihalnimi vajami.”
Če ti v športu ne bi uspelo, imaš načrt B? Kaj bi počel, če ne bi bil športnik?
“Nimam plana B.”
Kaj te poleg športa še navdušuje ali zanima?
“Poleg športa me najbolj zanimajo še avtomobili, saj se zelo rad vozim, ker mi to prav tako predstavlja neko vrsto sprostitve.”
Imaš kakšen skriti talent ali hobi?
“Moram reči, da nimam nekih posebnih skritih talentov, se pa, kot sem omenil, zelo rad vozim in raziskujem stvari o avtomobilih. Svoj prosti čas rad preživljam tudi v naravi.”
Če bi lahko za en dan zamenjal življenje z nekom, kdo bi bil in zakaj?
“Svojega življenja ne bi zamenjal z nikomer, saj si ne želim biti nihče drug.”
Imaš kakšen strah ali fobijo, ki bi jo rad premagal?
“Nimam nobenega strahu, saj se bojim le Boga.”
Naštej 5 stvari, ki jih imaš vedno v svoji potovalki poleg športne opreme?
“Slušalke, ker sem težko brez glasbe, žvečilni gumi, rezervne vezalke, saj se mi pretrgajo vsaj enkrat na mesec, in pa seveda telefon ter denarnica.”
Si kdaj razmišljal, da bi prenehal s športom? Zakaj? Kaj te je prepričalo, da vztrajaš?
“Bilo je nekaj težkih trenutkov, ko sem si želel odnehati. Glavni razlog je bil, ker nisem igral, čeprav sem dobro treniral in sem bil prepričan, da lahko prispevam k ekipi. Bil sem čisto potrt, saj sem vedel, da dajem 100 % in da si zaslužim vsaj malo igre. Starša sta me spodbujala skozi to obdobje in mi ves čas govorila, da bo nekega dne prišel moj čas in da naj samo pridno treniram naprej, saj vidita, da imam veselje in željo. Zdaj sem več kot hvaležen za to, saj sem se s tem naučil, da ni važno, če nekaj časa mogoče ne igram, čeprav menim, da si to zaslužim, ker bo moj čas, v kolikor se bom trudil, definitivno prišel slej ali prej.«
Kako si predstavljaš svoje življenje čez 10 let?
“Predstavljam si, da igram v enem izmed najuspešnejših klubov, da sem finančno stabilen ter da imam ob sebi ljubečo ženo in otroka.”
Imamo še nekaj vprašanj glede Mastercard Športne akademije, katere del si bil tudi ti. Kako bi opisal to obdobje?
” Zdi se mi, da sem skozi športno akademijo odprl oči, spoznal, kakšen pogled imajo tudi drugi športniki na svoj in na moj šport, dobil širšo sliko in spoznal stvari, ki so v ozadju športa, pa se niti sam nisem zavedal, kakšen vpliv imajo, npr. psihologija in športna prehrana.”
V Športni akademiji je bilo veliko sovrstnikov, ki prihajajo iz različnih športov, z nekaterimi ste se tudi spoprijateljili. Kakšno je tvoje mnenje o prijateljstvu v športu? Ali je to pomembno?
“Mislim, da je to pomembno, saj imamo kot športniki tudi prijatelje in starše, ki se ne spoznajo vedno na šport, in je prav, da imaš nekoga, s katerim se lahko pogovoriš in deliš stvari, ki jih prej morda nisi mogel deliti.”
Kaj bi bil tvoj nasvet mlajšim športnikom, ki razmišljajo o vključitvi v Mastercard Športno akademijo? Bi jim priporočil vpis?
“Definitivno bi priporočil vpis v akademijo, saj ti nudi odlično podporo, prijateljstva, poznanstva in predvsem znanje, ki ti predstavlja dobro popotnico tako na športni poti kot tudi pri soočanju z izzivi v vsakdanjem življenju. Znanje, ki ga pridobiš v akademiji, je koristno tudi za tiste, ki se ne ukvarjajo profesionalno s športom.”
