Banner Academy 543

Foto: Proelium

Ta vikend se pričenja nova sezona italijanske odbojkarske lige. Rok Možič bo že drugo sezono zapored nosil dres ekipe Verona Volley. Ekipa, ki se je v letošnjem letu močno okrepila, z nestrpnostjo pričakuje pričetek nove sezone. Rok bo v drugem krogu, na prvi domači tekmi sezone, prejel tudi dve zlati žogi: nagrado za točkovno najboljšega igralca pretekle sezone in nagrado za prvo mesto med vsemi igralci za najvišje doseženo število točk v napadu. Z Rokom smo se pogovarjali o reprezentanci, pripravah v Veroni in pričakovanji pred pričetkom sezone.

Rok, bilo je eno dolgo poletje v reprezentanci. Sedaj je za tabo že malce več prespanih noči. Kako gledaš na vaš uspeh oziroma na reprezentančno akcijo?
“Ja, zelo dolgo poletje je za nami. Najprej svetovna liga, za katero vemo, da smo bili v okrnjeni zasedbi. Imeli smo težave s poškodbami in kovidom. Niso bili vsi igralci prisotni ob istem času. Na žalost smo na koncu dosegli 10. mesto, smo pa zato imeli malo več časa za pripravo na svetovno prvenstvo. Zgodila se je tudi menjava trenerja. Bilo je veliko zanimivih situacij, razburkano poletje. Potem pa zelo zelo lep uvodni del v Stožicah, osmina finala in četrtfinale. Kaj lepšega si športnik sploh težko zaželi: da igraš na svetovnem prvenstvu pred domačim občinstvom, na koncu se uvrstiš v četrtfinale, kar je tudi bilo zgodovinsko za Slovenijo. Potem pa v Katowicah dve zelo težki tekmi za nas. Vemo, da so na koncu Italijani osvojili svetovno prvenstvo, igrali so vrhunsko. Na žalost se nam proti njim ni izšlo, potem pa smo igrali še proti Brazilcem. Imeli smo svoje priložnosti in ko pogledam zdaj za nazaj, je četrto mesto res vrhunski rezultat. Ampak vsem povem, da ko se domov vrneš brez medalje, je nekaj grenkega priokusa. Kot sem rekel, zanimivo, razburkano poletje z vrhunskim rezultatom na koncu.”

Nisi se ravno naigral v reprezentanci. Je zaradi tega želja po igranju v novi sezoni pri Veroni toliko večja?

“Vemo, kakšna je moja vloga v Veroni in kakšna je moja vloga v reprezentanci. Tam sem bil neki joker s klopi, igral sem na vsaki tekmi. Dokler ekipa zmaguje, je normalno, da trener ni menjeval igralcev. Ko pa nekaj ni šlo tako kot treba, pa sva bila tukaj Ropret ali pa jaz, da nadomestiva in poskusiva dati nekaj nove energije. Zato ni bilo toliko igralnega časa. Ob mojem povratku v Verono pa so me že takoj pričakale pripravljalne tekme. Imamo neko udarno postavo in tudi jaz sem del nje. Na nek način neki leader, seveda mi ta moja vloga vedno ugaja. Se že veselim nove sezone. Gremo seveda na čim več zmag z željo, da popravimo rezultat iz prejšnje.”

Verona je spremenjena, igralsko okrepljena. Kako ti vidiš ekipo?

“S tem, kar smo zaenkrat pokazali, sem zelo zadovoljen. Jaz mislim, da imamo takšen potencial, kot ga nima nobena ekipa. Fizično smo res na vrhunskem nivoju, so pa še neke taktične in seveda tehnične stvari, in pa tiste v glavi. Moramo vedeti, v katerih trenutkih je potrebno tvegati in v katerih ne. Jaz verjamem, da ko bomo to vse, kar imamo tukaj, skupaj sestavili, se nas lahko boji vsaka ekipa.”

Rekel si “gremo na zmage”. Kakšen je cilj ekipe? Kako visoko želite?

“Jaz mislim, da gremo tekmo po tekmo. Vemo, da je italijanska liga najmočnejša na svetu ali pa ena izmed najmočnejših. To pomeni, da so vse ekipe dobre. Če proti katerikoli ekipi ne daš svojega maksimuma, te lahko vsaka premaga. Tako lahko tudi mi vsakega premagamo. Treba je biti fokusiran na vsaki tekmi. Ritem tekem pa ni hud, tekme si sledijo vsako soboto ali vsako nedeljo, zato je časa za pripravo kar nekaj. Mislim, da moramo iti tekmo po tekmo. Pa seveda najprej play off, potem pa vemo, da se tam lahko zgodi karkoli.”

Lani si bil res v vrhu veliko lestvic med posamezniki. Kakšni so tvoji osebni cilji? Vedno poudarjaš, da so ekipni uspehi pred osebnimi, pa vendarle – si si zadal kak osebni cilj?

“Niti ne. Jaz si pač želim, da moja ekipa čim več zmaguje. To pomeni, da je prvi cilj, da izboljšamo rezultat iz lanske sezone. To že dosežemo, ko se uvrstimo v play off, potem pa razmišljamo dalje. Jaz zelo rad zmagujem. Kadarkoli bomo zmagali, tudi če ne bom na igrišču, bom vedno tam, da podpiram svojo ekipo. Kar pa se tiče osebnih ciljev, je pa tako. Lani sem res postavil visoko letvice. Vemo, da se bodo zdaj malo razporedile moči in verjetno ne bo toliko žog za mene, zagotovo pa bo pomembno, kako bom odigral na ostalih elementih. To pomeni, da je treba izboljšati servis in sprejem. Vemo, da bo na koncu to moji ekipi najbolj pomagalo. Za napad pa vemo, da je to moja najboljša vrlina. Ampak zagotovo so še vedno rezerve. Treba je pač igrati pametno in ne delati napak v ključnih trenutkih. Vemo pa, da napad zdaj prihaja z vseh strani in bodo nasprotniki morali biti bolj pozorni na vse ostale, tako da se bo tudi za mene odprlo več prostora in bom lažje zaključeval nekatere žoge.”

Uvodni krog je proti Piacenzi. Kako težka bo prva tekma in kakšen konec koncev je nasprotnik Piacenza, ki vam bo stal nasproti v prvem krogu?

“Ja, Piacenza je zelo dobra ekipa. Imajo velik proračun. Letos so pripeljali Simona, lanskega MVP-ja finala. Zanj nekateri pravijo, da je eden izmed najboljših igralcev na svetu trenutno. Potem Leal, najboljši sprejemalec svetovnega prvenstva. Brizard, Francoz, eden izmed najboljših podajačev, fizično zelo dober. Potem tudi Lucarelli, Brazilec, za katerega vemo, da je en izmed najboljših sprejemalcev na svetu. Tako da po imenih so zagotovo vrhunska ekipa, verjetno po imenih boljša od nas, ampak na igrišču to ne šteje. Vidimo, da imajo nekaj težav s poškodbami, mogoče se ekipa še ni dobro uigrala, ni bilo dosti časa po svetovnem prvenstvu. Zagotovo pa bodo motivirani. Prva tekma je pri njih, ne bo nam lahko. Jaz verjamem, da če pokažemo najboljšo igro, se nimamo ničesar za bati in lahko premagamo tudi njih.”

Potem pa domača tekma, uvodna. V soboto, 8. oktobra boš v Veroni prejel kar dve zlati žogi za preteklo sezono. Spremljal te bo tudi avtobus domačih navijačev. Se veseliš začetka tudi na domačem terenu?

“Seveda. Komaj čakam, res bo lepo. Upam, da se bo dvorana čim bolj napolnila. Mislim, da je zanimanje za odbojko že malo večje. Ko bodo prišli boljši rezultati, bo tudi to privabilo ljudi. Vemo, da smo mlada ekipa z veliko energije, zato nas to ne rabi skrbeti. Najprej seveda razmišljamo o Piacenzi. Že dober začetek ali ena dobra tekma nam lahko da veliko samozavesti, ki jo naša ekipa rabi. Prvič smo skupaj, malo smo mlajši. Libero je nov, Keita, ki še ni navajen in je vse to nekaj novega za njega. Potem pa dve zlati žogi. To je prikaz mojega dela iz preteklosti, ampak jaz pač nerad govorim o tem. To, kar je bilo, sem že naredil, ampak veliko je še pred mano. Se pa veselim, da bodo tudi moji navijači iz Slovenije prišli to pogledat. Upam, da bo ena lepa uvodna tekma tu v naši dvorani in da se skupaj razveselimo zmage.”

Za na konec samo še to. Če se malo preobrnemo proti tvojemu nekdanjemu mariborskemu klubu. Kako sam gledaš na OK Maribor, glede na to, da je pomlajen in ima mlado, navihano ekipo?

“Odkar spremljam člansko ekipo, se spomnim, da se je vedno začelo z mlajšimi, domačimi igralci. Škorc je bil nekoč še igralec, potem še trener, zdaj samo še v vlogi trenerja. Bilo je vse skupaj tako, da se je gradilo po letih. Bili so Košenina, Donik, Uremovič, potem sta se pridružila Planinšič in Mulec. To so vsi, ki so se razvijali počasi. Vemo, da v odbojki ne gre tako, da bo nekdo mlad prišel in bi se takoj pričakovalo, da bo Maribor osvajal. Jaz mislim, da bo Škoro zagotovo dobro delal z njimi in verjamem, da lahko že skozi sezono veliko napredujejo, bo pa težko. Vsaka tekma bo težka. Vemo, da je prejšnja generacija delala počasi in sem se potem tudi jaz pridružil, pa smo imeli z vsemi težave, a na koncu osvojili naslov. Zakaj se ne bi ponovila ta zgodba? Je pa zagotovo to nek dolgotrajni proces. Jaz bom navijal za njih, to je moje mesto, to je Maribor. Verjamem, da se lahko izkažejo in pokažejo dobre predstave.”

Rok, želimo ti veliko uspehov v novi sezoni.

Hvala.

Foto: Proelium

Ta vikend se pričenja nova sezona italijanske odbojkarske lige. Rok Možič bo že drugo sezono zapored nosil dres ekipe Verona Volley. Ekipa, ki se je v letošnjem letu močno okrepila, z nestrpnostjo pričakuje pričetek nove sezone. Rok bo v drugem krogu, na prvi domači tekmi sezone, prejel tudi dve zlati žogi: nagrado za točkovno najboljšega igralca pretekle sezone in nagrado za prvo mesto med vsemi igralci za najvišje doseženo število točk v napadu. Z Rokom smo se pogovarjali o reprezentanci, pripravah v Veroni in pričakovanji pred pričetkom sezone.

Rok, bilo je eno dolgo poletje v reprezentanci. Sedaj je za tabo že malce več prespanih noči. Kako gledaš na vaš uspeh oziroma na reprezentančno akcijo?
“Ja, zelo dolgo poletje je za nami. Najprej svetovna liga, za katero vemo, da smo bili v okrnjeni zasedbi. Imeli smo težave s poškodbami in kovidom. Niso bili vsi igralci prisotni ob istem času. Na žalost smo na koncu dosegli 10. mesto, smo pa zato imeli malo več časa za pripravo na svetovno prvenstvo. Zgodila se je tudi menjava trenerja. Bilo je veliko zanimivih situacij, razburkano poletje. Potem pa zelo zelo lep uvodni del v Stožicah, osmina finala in četrtfinale. Kaj lepšega si športnik sploh težko zaželi: da igraš na svetovnem prvenstvu pred domačim občinstvom, na koncu se uvrstiš v četrtfinale, kar je tudi bilo zgodovinsko za Slovenijo. Potem pa v Katowicah dve zelo težki tekmi za nas. Vemo, da so na koncu Italijani osvojili svetovno prvenstvo, igrali so vrhunsko. Na žalost se nam proti njim ni izšlo, potem pa smo igrali še proti Brazilcem. Imeli smo svoje priložnosti in ko pogledam zdaj za nazaj, je četrto mesto res vrhunski rezultat. Ampak vsem povem, da ko se domov vrneš brez medalje, je nekaj grenkega priokusa. Kot sem rekel, zanimivo, razburkano poletje z vrhunskim rezultatom na koncu.”

Nisi se ravno naigral v reprezentanci. Je zaradi tega želja po igranju v novi sezoni pri Veroni toliko večja?

“Vemo, kakšna je moja vloga v Veroni in kakšna je moja vloga v reprezentanci. Tam sem bil neki joker s klopi, igral sem na vsaki tekmi. Dokler ekipa zmaguje, je normalno, da trener ni menjeval igralcev. Ko pa nekaj ni šlo tako kot treba, pa sva bila tukaj Ropret ali pa jaz, da nadomestiva in poskusiva dati nekaj nove energije. Zato ni bilo toliko igralnega časa. Ob mojem povratku v Verono pa so me že takoj pričakale pripravljalne tekme. Imamo neko udarno postavo in tudi jaz sem del nje. Na nek način neki leader, seveda mi ta moja vloga vedno ugaja. Se že veselim nove sezone. Gremo seveda na čim več zmag z željo, da popravimo rezultat iz prejšnje.”

Verona je spremenjena, igralsko okrepljena. Kako ti vidiš ekipo?

“S tem, kar smo zaenkrat pokazali, sem zelo zadovoljen. Jaz mislim, da imamo takšen potencial, kot ga nima nobena ekipa. Fizično smo res na vrhunskem nivoju, so pa še neke taktične in seveda tehnične stvari, in pa tiste v glavi. Moramo vedeti, v katerih trenutkih je potrebno tvegati in v katerih ne. Jaz verjamem, da ko bomo to vse, kar imamo tukaj, skupaj sestavili, se nas lahko boji vsaka ekipa.”

Rekel si “gremo na zmage”. Kakšen je cilj ekipe? Kako visoko želite?

“Jaz mislim, da gremo tekmo po tekmo. Vemo, da je italijanska liga najmočnejša na svetu ali pa ena izmed najmočnejših. To pomeni, da so vse ekipe dobre. Če proti katerikoli ekipi ne daš svojega maksimuma, te lahko vsaka premaga. Tako lahko tudi mi vsakega premagamo. Treba je biti fokusiran na vsaki tekmi. Ritem tekem pa ni hud, tekme si sledijo vsako soboto ali vsako nedeljo, zato je časa za pripravo kar nekaj. Mislim, da moramo iti tekmo po tekmo. Pa seveda najprej play off, potem pa vemo, da se tam lahko zgodi karkoli.”

Lani si bil res v vrhu veliko lestvic med posamezniki. Kakšni so tvoji osebni cilji? Vedno poudarjaš, da so ekipni uspehi pred osebnimi, pa vendarle – si si zadal kak osebni cilj?

“Niti ne. Jaz si pač želim, da moja ekipa čim več zmaguje. To pomeni, da je prvi cilj, da izboljšamo rezultat iz lanske sezone. To že dosežemo, ko se uvrstimo v play off, potem pa razmišljamo dalje. Jaz zelo rad zmagujem. Kadarkoli bomo zmagali, tudi če ne bom na igrišču, bom vedno tam, da podpiram svojo ekipo. Kar pa se tiče osebnih ciljev, je pa tako. Lani sem res postavil visoko letvice. Vemo, da se bodo zdaj malo razporedile moči in verjetno ne bo toliko žog za mene, zagotovo pa bo pomembno, kako bom odigral na ostalih elementih. To pomeni, da je treba izboljšati servis in sprejem. Vemo, da bo na koncu to moji ekipi najbolj pomagalo. Za napad pa vemo, da je to moja najboljša vrlina. Ampak zagotovo so še vedno rezerve. Treba je pač igrati pametno in ne delati napak v ključnih trenutkih. Vemo pa, da napad zdaj prihaja z vseh strani in bodo nasprotniki morali biti bolj pozorni na vse ostale, tako da se bo tudi za mene odprlo več prostora in bom lažje zaključeval nekatere žoge.”

Uvodni krog je proti Piacenzi. Kako težka bo prva tekma in kakšen konec koncev je nasprotnik Piacenza, ki vam bo stal nasproti v prvem krogu?

“Ja, Piacenza je zelo dobra ekipa. Imajo velik proračun. Letos so pripeljali Simona, lanskega MVP-ja finala. Zanj nekateri pravijo, da je eden izmed najboljših igralcev na svetu trenutno. Potem Leal, najboljši sprejemalec svetovnega prvenstva. Brizard, Francoz, eden izmed najboljših podajačev, fizično zelo dober. Potem tudi Lucarelli, Brazilec, za katerega vemo, da je en izmed najboljših sprejemalcev na svetu. Tako da po imenih so zagotovo vrhunska ekipa, verjetno po imenih boljša od nas, ampak na igrišču to ne šteje. Vidimo, da imajo nekaj težav s poškodbami, mogoče se ekipa še ni dobro uigrala, ni bilo dosti časa po svetovnem prvenstvu. Zagotovo pa bodo motivirani. Prva tekma je pri njih, ne bo nam lahko. Jaz verjamem, da če pokažemo najboljšo igro, se nimamo ničesar za bati in lahko premagamo tudi njih.”

Potem pa domača tekma, uvodna. V soboto, 8. oktobra boš v Veroni prejel kar dve zlati žogi za preteklo sezono. Spremljal te bo tudi avtobus domačih navijačev. Se veseliš začetka tudi na domačem terenu?

“Seveda. Komaj čakam, res bo lepo. Upam, da se bo dvorana čim bolj napolnila. Mislim, da je zanimanje za odbojko že malo večje. Ko bodo prišli boljši rezultati, bo tudi to privabilo ljudi. Vemo, da smo mlada ekipa z veliko energije, zato nas to ne rabi skrbeti. Najprej seveda razmišljamo o Piacenzi. Že dober začetek ali ena dobra tekma nam lahko da veliko samozavesti, ki jo naša ekipa rabi. Prvič smo skupaj, malo smo mlajši. Libero je nov, Keita, ki še ni navajen in je vse to nekaj novega za njega. Potem pa dve zlati žogi. To je prikaz mojega dela iz preteklosti, ampak jaz pač nerad govorim o tem. To, kar je bilo, sem že naredil, ampak veliko je še pred mano. Se pa veselim, da bodo tudi moji navijači iz Slovenije prišli to pogledat. Upam, da bo ena lepa uvodna tekma tu v naši dvorani in da se skupaj razveselimo zmage.”

Za na konec samo še to. Če se malo preobrnemo proti tvojemu nekdanjemu mariborskemu klubu. Kako sam gledaš na OK Maribor, glede na to, da je pomlajen in ima mlado, navihano ekipo?

“Odkar spremljam člansko ekipo, se spomnim, da se je vedno začelo z mlajšimi, domačimi igralci. Škorc je bil nekoč še igralec, potem še trener, zdaj samo še v vlogi trenerja. Bilo je vse skupaj tako, da se je gradilo po letih. Bili so Košenina, Donik, Uremovič, potem sta se pridružila Planinšič in Mulec. To so vsi, ki so se razvijali počasi. Vemo, da v odbojki ne gre tako, da bo nekdo mlad prišel in bi se takoj pričakovalo, da bo Maribor osvajal. Jaz mislim, da bo Škoro zagotovo dobro delal z njimi in verjamem, da lahko že skozi sezono veliko napredujejo, bo pa težko. Vsaka tekma bo težka. Vemo, da je prejšnja generacija delala počasi in sem se potem tudi jaz pridružil, pa smo imeli z vsemi težave, a na koncu osvojili naslov. Zakaj se ne bi ponovila ta zgodba? Je pa zagotovo to nek dolgotrajni proces. Jaz bom navijal za njih, to je moje mesto, to je Maribor. Verjamem, da se lahko izkažejo in pokažejo dobre predstave.”

Rok, želimo ti veliko uspehov v novi sezoni.

Hvala.